davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - druge denarne nedavčne obveznosti
V postopku davčne izvršbe ni mogoče upoštevati ugovorov, ki se nanašajo na to, da kaznivo dejanje ni bilo storjeno, da gre za krivo ovadbo in sklicevanje na slabe sosedske odnose, glede na to, da se davčna izvršba nanaša na plačilo sodne takse, ker v tem upravnem sporu ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Sodišče tudi ne more upoštevati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na slabo socialno in premoženjsko stanje tožnice, ker zato nima nobene pravne podlage.
Uredba o klasifikaciji v vrste objektov in objektih državnega pomena člen 2.
javni razpis - nepovratne finančne spodbude - razpisni pogoji - gospodarski objekt
Stavba, na kateri se je izvedla predmetna investicija, ne izpolnjuje pogojev Javnega poziva, ker je investicija izvedena na nestanovanjski stavbi, na gospodarskem poslopju. Ugotovitvi, da predloženo gradbeno dovoljenje dokazuje dovolitev gradnje nadomestnega gospodarskega objekta tožnica ne oporeka, navaja pa, da se zgradba uporablja v stanovanjske namene, ta namen pa naj bi dokazoval tudi vpis objekta v evidence. Pomena razvrstitve objekta glede na namembnost že v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja, tudi po presoji sodišča ne more spremeniti sklicevanje na dejansko rabo objekta kot stanovanjskega.
Tretji odstavek 41. člena Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih ne vzpostavlja finančnega jamstva sui generis, temveč gre za poroštvo, ki je lahko oblikovano v skladu s splošno zakonsko ureditvijo OZ. Po določbah tega zakona (XXIX. poglavje) je poroštvo oblika utrditve dolžnikove obveznosti do upnika, in sicer je to oblika osebnega zavarovanja, ki nastane s poroštveno pogodbo med upnikom in porokom, s katero se porok nasproti upniku zavezuje, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, če ta tega ne bo storil (1012. člen OZ). Poroštvena pogodba zavezuje poroka le, če da poroštveno izjavo pisno (1013. člen OZ). Poroštvo se lahko da za vsako veljavno obveznost, ne glede na njeno vsebino (prvi odstavek 1016. člena OZ). Pri čemer je, kar izhaja tudi iz nadaljnje ureditve poroštva v XXIX. poglavju OZ, temeljna značilnost poroštva akcesornost porokove zaveze, gre namreč za zavezo k izpolnitvi tuje obveznosti in s tem zavarovanje pred rizikom insolventnosti glavnega dolžnika. Glede na opisano ureditev iz OZ dolžnik ne more biti porok za svojo lastno obveznost, saj v tem primeru že pojmovno ni mogoče govoriti o dodatni utrditvi dolžnikove obveznosti.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - skladnost projekta s prostorskim aktom - gradbena parcela
Na parceli, kjer nameravata tožnika graditi, ni glavnega objekta, pač pa je ta na parc. št. 1279/4 k.o. ..., ki je opredeljena kot gradbena parcela v obsegu 650 m2, medtem ko je površina celotne parcele 923 m2. Kot gradbena parcela je bila ta nepremičnina določena z gradbenim dovoljenjem za gradnjo osnovnega objekta v letu 1990. Predlagana gradnja bi torej pomenila gradnjo samostojnega pomožnega objekta, ki pa je, glede na odločila obeh odlokov, nedopustna.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu - plačilo davkov - krivda tujca
Iz dopisa Davčne uprave ni jasno razvidno, ali se očitki nanašajo na tožnika kot fizično osebo ali na pravno osebo C. d.o.o. Tožena stranka je sicer posredno sklepala, da je za vse to odgovoren tožnik, ker je bil v obdobju zatrjevanih prekrškov, pooblaščen za zastopanje pravne osebe C. d.o.o. (direktor). Poleg tega iz podatkov v spisu ni mogoče sklepati, da bi se tožnik, bodisi kot fizična oseba bodisi kot zakoniti zastopnik pravne osebe, naklepno ali iz malomarnosti izogibal predložitvi obračunov prispevkov za socialno varnost za lastnike zasebnih podjetij, ki nimajo plače in zapadlih REK-1 obrazcev za vodenje enoosebne družbe. Po presoji sodišča v predloženem spisu za osebno krivdo tožnika, bodisi kot fizične osebe bodisi kot zakonitega zastopnika pravne osebe C. d.o.o., tako ne obstaja dovolj dokazov.
V primeru napovedi, ki se vloži kot samoprijava in s tem po preteku navedenega roka, torej uveljavljanje posebne olajšave ni več mogoče, saj je uveljavljanje le-te izrecno omejeno na napoved, ki se vloži v primeru, ko se izpodbija domneva vročitve informativnega izračuna.
V konkretnem primeru, v katerem gre za tožbo zaradi molka drugostopenjskega organa v zvezi z vloženo pritožbo zoper odločbo Centra za socialno delo, ima tožeča stranka zagotovljeno sodno varstvo v socialnem sporu.
dostop do informacij javnega značaja - projektna dokumentacija - avtorsko delo
Določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ ureja prav take primere kot je obravnavani, torej primere, ko se nasproti postavita na eni strani avtorska pravica in na drugi strani pravica do pridobitve informacij javnega značaja, in to tako, da prosilec lahko pride do informacij in da se obenem avtorju nudi zaščita, skladno z pridobljenimi oziroma prenesenimi avtorskimi pravicami. Tako stališče obenem vodi do zaključka, da je treba v vsakem posamičnem primeru ugotoviti v kakšnem obsegu in kateri element avtorske pravice je zavarovan, kot tudi ugotoviti v kakšnem obsegu so bile avtorske pravice prenesene na tretjo osebo in ali je avtor morebiti razpolagal tudi z materialno avtorsko pravico do reproduciranja njegovega dela.
ukrep tržnega inšpektorja - obrtna dejavnost - obrtno dovoljenje - kozmetična dejavnost - napačna uporaba materialnega prava
Prvostopenjski organ je v obravnavanem primeru napačno zaključil, da tožničina dejavnost 96.022 „kozmetična in pedikerska dejavnost“ predstavlja obrtno dejavnost, za katero je potrebno pridobiti obrtno dovoljenje. Na podlagi 2. alineje drugega odstavka 5. člena ObrZ ne gre za obrtno dejavnost, če se ta opravlja v majhnem obsegu kot dopolnitev ostalim dejavnostim gospodarskega subjekta.
Tožeča stranka ne vlaga tožbe zoper upravni akt, ampak od sodišča zahteva ugotovitev neobstoja prednostne terjatve, ki jo je v stečajni postopek priglasila tožena stranka.
Sodna pristojnost nastopi šele po tem, ko je o terjatvi dokončno odločeno s strani pristojnega davčnega organa. Kar za konkretni primer pomeni, da mora biti s strani pristojnih davčnih organov najprej dokončno odločeno o spornem upoštevanju pravil vrstnega reda pri poplačilu odprtih davčnih obveznosti, od katerega je odvisno, ali ima prijavljena terjatev položaj (odprte) prednostne terjatve, kot se ugotavlja v tožbi, ali ne.
brezplačna pravna pomoč - pravica do nagrade za opravljeno delo - odmera nagrade in stroškov odvetniku
V kolikor bi tožničine navedbe glede nezadostne oziroma neprimerne angažiranosti odvetnice v njeni zadevi držale, bi lahko tožnica takoj, ko se z obravnavo odvetnice ni strinjala, preklicala odvetnici dano pooblastilo in predlagala njeno razrešitev, ne pa da je s preklicem pooblastila ter podajo predloga čakala, in ta predlog vložila šele v septembru 2015. Sam uspeh nudene BPP za presojo upravičenosti do izplačila nagrade odvetniku, ni relevanten, zatrjevanih kršitev odvetniške etike oziroma ravnanj, ki bi kazala na odvetničin namen škodovati tožnici, pa tožnica v tožbi tudi ni izkazala.
Obračunski strošek opremljenosti konkretnega območja ne pomeni, da ima nepremičnina neposredni priključek na javno cestno oziroma vodovodno omrežje.
Uporaba omrežja (cestnega ali vodovodnega) v obračunski enoti je zagotovljena tudi v primeru, če se nanj zavezanec ne priključuje neposredno, temveč prek služnostne poti oziroma na podlagi služnostne pravice, ali prek poti oziroma koridorja, ki ga vzpostavi zavezanec sam.
Bistveno je, ali je bila v predmetni enoti urejanja zgrajena in predana v upravljanje komunalna oprema in ali sodi predmetno stavbno zemljišče v obračunsko območje te vrste komunalne opreme.
Izrek izpodbijane odločbe je v delu, ko opredeljuje predmet odobritve, nejasen. Upravni organ je v postopku odobritve pravnega posla, v okviru določb ZKZ, dolžan odobriti pravni posel v obsegu, kolikor se ta nanaša na kmetijsko zemljišče in ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča. Odločanje o drugih pogojih prodaje ni stvar upravnega organa.
Ni stvar organa, da izvede parcelacijo, kolikor prodajalec ponudi v prodajo zemljišče z mešano rabo.
Tožnik ne zatrjuje, da bi bile terjane obveznosti do dneva izdaje izpodbijanega sklepa že poravnane niti ne uveljavlja drugih ugovorov, ki bi se nanašali na sam postopek davčne izvršbe, zato je davčni organ utemeljeno začel davčno izvršbo.
ZKme-1 člen 5, 5/4. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-2, 144/3.
neposredna plačila v kmetijstvu - javni razpis - register kmetijskih gospodarstev - pogoji za dodelitev sredstev - skrajšani ugotovitveni postopek
Pogoj vpisa namestnika nosilca kmetijskega gospodarstva v RKG, določen v četrtem odstavku 5. člena ZKme-1, je splošni pogoj, ki velja za uveljavljanje vseh ukrepov kmetijske politike.
Register kmetijskih gospodarstev je uradna evidenca, vzpostavljena z ZKme-1. Zato je organ lahko v uradne podatke RKG o kmetijskem gospodarstvu tožnika vpogledal v skrajšanem postopku, ne da bi moral tožniku dati možnost izjave (2. točka prvega odstavka in tretji odstavek 144. člena ZUP).
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - zahteva za evidentiranje urejene meje - domneva strinjanja s predlagano mejo
Glede na predmetno vsebino zaisnika je po presoji sodišča organ mogel odločiti na podlagi fikcije strinjanja tožnikov s predlagano mejo, saj po podatkih zapisnika svoje meje nista pokazala, čeprav sta bila opozorjena, da jo morata, ker se bo sicer štelo, da s predlagano mejo soglašata (peti odstavek 31. člena ZEN).
Za tak primer, kot je obravnavani, ko sta se tožnika na mejni obravnavi odločila za pasivno zadržanje (saj po podatkih zapisnika, ki ga sodišče v celoti sprejema za verodostojnega, nista pokazala svoje meje, čeprav naj bi se po njunih navedbah ne strinjala s potekom predlagane meje, nato pa nista podpisala zapisnika oziroma je tožnik podpisal le svojo prisotnost, tožnica pa zapisnika ni podpisala), ob čemer sta menila, da bosta na ta način preprečila ureditev meje v skladu s predlagano mejo, nato pa takih posledic nista mogla doseči, saj jih zakon ne predvideva, določbe ZEN ne dajejo podlage za ponovno določanje poteka (sporne) meje.
trošarina - vračilo trošarine - vračilo trošarine za energente - pogoji za vračilo
Tožnik v predmetni zadevi uveljavlja vračilo trošarine za porabljeni zemeljski plin za sušenje kremenovega peska, kar ne predstavlja nadaljnje predelave v smislu 3. točke prvega odstavka 55. člena ZTro.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Tožnik razpolaga s premoženjem, ki izključuje njegovo pravico do dodelitve zaprošene BPP. Njegovo premoženje in premoženje njegove družine namreč presega znesek, ki je opredeljen v 27. členu ZSVarPre. Tožnikova okoliščina, da je njegova moralna dolžnost pomagati hčerki, ni ena izmed okoliščin, ki bi predstavljala izjemo in so navedene v četrtem in petem odstavku 27. člena ZSVarPre.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - ustavna pritožba - nagrada za ustavno pritožbo
Zakaj je, upoštevaje obseg in težavnost storitve, organ za BPP sestavo ustavne pritožbe v kazenski zadevi ovrednotil nižje, kot velja za povprečen primer (za katerega se določi nagrada v srednji vrednosti v razponu), je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedel: ker so bile v ustavni pritožbi znova izpostavljene vse okoliščine, ki so bile s strani tožnika kot odvetnika izpostavljene že v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje in v vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti. Zato sodišče tožniku ne pritrjuje, da bi bil izpodbijani sklep z vidika uporabe pravičnega preudarka nezadostno obrazložen in da ga ne bi bilo mogoče preizkusiti.
Iz izpodbijanega sklepa je izostala obrazložitev nastanka stroškov, katerih višino organ obrazlaga in katerim nastanku tožnik z večkrat ponavljanim konkretnim ugovorom nasprotuje. Sklicevanje na listine ne zadošča standardu obrazložitve v zvezi s tožnikovimi ugovori, da stroški v obsegu, ki jih organ utemeljuje s površino, ki jo je bilo treba pogozditi, in normo po navedenem Pravilniku, niso nastali. Preizkus obračunanih stroškov glede obsega in višine ni mogoč.