V konkretnem primeru, v katerem gre za tožbo zaradi molka drugostopenjskega organa v zvezi z vloženo pritožbo zoper odločbo Centra za socialno delo, ima tožeča stranka zagotovljeno sodno varstvo v socialnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - določitev odvetnika - pravica do izbire odvetnika
Odločitev, da toženka odvetniku, ki ga je z odločbo določila za izvajanje odobrene BPP iz I. točke izreka, z izvajanjem teh pravnih storitev povezanih potnih stroškov ne bo plačala, ni v skladu z zakonsko ureditvijo, po kateri si lahko prosilec izbere osebo, pooblaščeno za izvajanje BPP, odvetnik, ki je z odločbo določen za izvajanje BPP, pa ima za opravljeno pravno svetovanje in zastopanje pravico do nagrade in povračila stroškov (vključno s potnimi), v višini, izračunani po OT.
Tretji odstavek 41. člena Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih ne vzpostavlja finančnega jamstva sui generis, temveč gre za poroštvo, ki je lahko oblikovano v skladu s splošno zakonsko ureditvijo OZ. Po določbah tega zakona (XXIX. poglavje) je poroštvo oblika utrditve dolžnikove obveznosti do upnika, in sicer je to oblika osebnega zavarovanja, ki nastane s poroštveno pogodbo med upnikom in porokom, s katero se porok nasproti upniku zavezuje, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, če ta tega ne bo storil (1012. člen OZ). Poroštvena pogodba zavezuje poroka le, če da poroštveno izjavo pisno (1013. člen OZ). Poroštvo se lahko da za vsako veljavno obveznost, ne glede na njeno vsebino (prvi odstavek 1016. člena OZ). Pri čemer je, kar izhaja tudi iz nadaljnje ureditve poroštva v XXIX. poglavju OZ, temeljna značilnost poroštva akcesornost porokove zaveze, gre namreč za zavezo k izpolnitvi tuje obveznosti in s tem zavarovanje pred rizikom insolventnosti glavnega dolžnika. Glede na opisano ureditev iz OZ dolžnik ne more biti porok za svojo lastno obveznost, saj v tem primeru že pojmovno ni mogoče govoriti o dodatni utrditvi dolžnikove obveznosti.
V primeru napovedi, ki se vloži kot samoprijava in s tem po preteku navedenega roka, torej uveljavljanje posebne olajšave ni več mogoče, saj je uveljavljanje le-te izrecno omejeno na napoved, ki se vloži v primeru, ko se izpodbija domneva vročitve informativnega izračuna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve
Zakonodajalec je z določili 1. do 5. alineje 8. člena ZBPP določil izjemne primere, v katerih se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu ne dodeli, in sicer če gre za določene vrste zadev, med katerimi je v 1. alineji 8. člena ZBPP na prvo mesto postavil kazniva dejanja razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja. Tožnik zato že na podlagi samega zakona (ex lege) ni upravičen do brezplačne pravne pomoči.
pritožba - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe
Rok za vložitev pritožbe je zakonski prekluzivni rok, ki ga ni mogoče podaljšati. Izpodbijani sklep je tako postal pravnomočen. Ker je tožena stranka pritožbo zoper navedeni sklep prejela šele po poteku roka za vložitev pritožbe, je pritožbo na podlagi drugega odstavka 240. člena ZUP pravilno zavrgla kot prepozno vloženo.
dostop do informacij javnega značaja - projektna dokumentacija - avtorsko delo
Določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ ureja prav take primere kot je obravnavani, torej primere, ko se nasproti postavita na eni strani avtorska pravica in na drugi strani pravica do pridobitve informacij javnega značaja, in to tako, da prosilec lahko pride do informacij in da se obenem avtorju nudi zaščita, skladno z pridobljenimi oziroma prenesenimi avtorskimi pravicami. Tako stališče obenem vodi do zaključka, da je treba v vsakem posamičnem primeru ugotoviti v kakšnem obsegu in kateri element avtorske pravice je zavarovan, kot tudi ugotoviti v kakšnem obsegu so bile avtorske pravice prenesene na tretjo osebo in ali je avtor morebiti razpolagal tudi z materialno avtorsko pravico do reproduciranja njegovega dela.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - skladnost projekta s prostorskim aktom - gradbena parcela
Na parceli, kjer nameravata tožnika graditi, ni glavnega objekta, pač pa je ta na parc. št. 1279/4 k.o. ..., ki je opredeljena kot gradbena parcela v obsegu 650 m2, medtem ko je površina celotne parcele 923 m2. Kot gradbena parcela je bila ta nepremičnina določena z gradbenim dovoljenjem za gradnjo osnovnega objekta v letu 1990. Predlagana gradnja bi torej pomenila gradnjo samostojnega pomožnega objekta, ki pa je, glede na odločila obeh odlokov, nedopustna.
davek na dediščino in darila - napoved za odmero davka - samoprijava - prejeta darila
Tožnica v postopku ni izkazala, da je od svoje mame prejela (tudi) darilo v znesku 16.287,45 EUR. Pritrditi je treba ugotovitvam v postopku, da tožnica prejetih daril od matere ni napovedala sproti, ko jih je prejela. Ni mogoče prezreti tudi ugotovitve v postopku, da je prvostopenjski organ prejel tožničino samoprijavo 12. 2. 2014, to je v času, ko se je iztekel rok za pripombe na ugotovitve v zapisniku DIN pritožničinem možu. Utemeljeno je tako sklepanje prvostopenjskega organa, da je bila tožničina samoprijava vložena zaradi potreb oziroma uspeha moža v postopku DIN.
Iz izpodbijanega sklepa je izostala obrazložitev nastanka stroškov, katerih višino organ obrazlaga in katerim nastanku tožnik z večkrat ponavljanim konkretnim ugovorom nasprotuje. Sklicevanje na listine ne zadošča standardu obrazložitve v zvezi s tožnikovimi ugovori, da stroški v obsegu, ki jih organ utemeljuje s površino, ki jo je bilo treba pogozditi, in normo po navedenem Pravilniku, niso nastali. Preizkus obračunanih stroškov glede obsega in višine ni mogoč.
Tožeča stranka je dominus litis postopka v upravnem sporu kar pomeni, da Upravno sodišče upravnega spora ne more niti začeti niti voditi po uradni dolžnosti. Ker je tožeča stranka v konkretnem primeru podala umik tožbe, je sodišče postopek s sklepom ustavilo.
Subjektivni element na strani tožnika davčni organ utemeljuje z naslednjimi okoliščinami: sporna nepremičnina je bila predmet več nakupov in prodaj v kratkem času, prodajna cena se je v šestih mesecih zvišala za 144%, odgovorne osebe družb, ki so pri prodajah sodelovale, so sorodstveno povezane, tožnik je kupnino plačal na avstrijski bančni račun, čeprav je bil na računu št. 54/08 naveden bančni račun prodajalca pri banki B. Poleg tega prodajalci ob prodaji niso obračunali niti plačali izstopnega DDV. Utemeljen je zato zaključek, da konkretni posel ni imel ekonomskega smisla, ampak je bil sklenjen le z namenom pridobitve davčnih ugodnosti.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - zahteva za evidentiranje urejene meje - domneva strinjanja s predlagano mejo
Glede na predmetno vsebino zaisnika je po presoji sodišča organ mogel odločiti na podlagi fikcije strinjanja tožnikov s predlagano mejo, saj po podatkih zapisnika svoje meje nista pokazala, čeprav sta bila opozorjena, da jo morata, ker se bo sicer štelo, da s predlagano mejo soglašata (peti odstavek 31. člena ZEN).
Za tak primer, kot je obravnavani, ko sta se tožnika na mejni obravnavi odločila za pasivno zadržanje (saj po podatkih zapisnika, ki ga sodišče v celoti sprejema za verodostojnega, nista pokazala svoje meje, čeprav naj bi se po njunih navedbah ne strinjala s potekom predlagane meje, nato pa nista podpisala zapisnika oziroma je tožnik podpisal le svojo prisotnost, tožnica pa zapisnika ni podpisala), ob čemer sta menila, da bosta na ta način preprečila ureditev meje v skladu s predlagano mejo, nato pa takih posledic nista mogla doseči, saj jih zakon ne predvideva, določbe ZEN ne dajejo podlage za ponovno določanje poteka (sporne) meje.
DDV - davek od dohodka iz kapitala - davek iz drugih dohodkov - odbitek DDV - račun - obvezne sestavine računa - ugotovitve davčnega organa
Iz računa nista razvidna obseg in vrsta opravljenih storitev, kar je po določbah 82. člena ZDDV-1 obvezen podatek na računu, račun z vsemi obveznimi sestavinami pa po določbah 67. člena ZDDV-1 pogoj za uveljavljanje pravice do odbitka DDV. Obseg in vrsta opravljenih storitev tudi nista razvidna iz pogodbe, sklenjene z družbo A. d.o.o., v kateri so posplošeno opisana dela, ki naj bi jih opravila omenjena družba kot izvajalec storitev.
ukrep tržnega inšpektorja - obrtna dejavnost - obrtno dovoljenje - kozmetična dejavnost - napačna uporaba materialnega prava
Prvostopenjski organ je v obravnavanem primeru napačno zaključil, da tožničina dejavnost 96.022 „kozmetična in pedikerska dejavnost“ predstavlja obrtno dejavnost, za katero je potrebno pridobiti obrtno dovoljenje. Na podlagi 2. alineje drugega odstavka 5. člena ObrZ ne gre za obrtno dejavnost, če se ta opravlja v majhnem obsegu kot dopolnitev ostalim dejavnostim gospodarskega subjekta.
Tožeča stranka ne vlaga tožbe zoper upravni akt, ampak od sodišča zahteva ugotovitev neobstoja prednostne terjatve, ki jo je v stečajni postopek priglasila tožena stranka.
Sodna pristojnost nastopi šele po tem, ko je o terjatvi dokončno odločeno s strani pristojnega davčnega organa. Kar za konkretni primer pomeni, da mora biti s strani pristojnih davčnih organov najprej dokončno odločeno o spornem upoštevanju pravil vrstnega reda pri poplačilu odprtih davčnih obveznosti, od katerega je odvisno, ali ima prijavljena terjatev položaj (odprte) prednostne terjatve, kot se ugotavlja v tožbi, ali ne.
Tožnik ne zatrjuje, da bi bile terjane obveznosti do dneva izdaje izpodbijanega sklepa že poravnane niti ne uveljavlja drugih ugovorov, ki bi se nanašali na sam postopek davčne izvršbe, zato je davčni organ utemeljeno začel davčno izvršbo.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - ustavna pritožba - nagrada za ustavno pritožbo
Zakaj je, upoštevaje obseg in težavnost storitve, organ za BPP sestavo ustavne pritožbe v kazenski zadevi ovrednotil nižje, kot velja za povprečen primer (za katerega se določi nagrada v srednji vrednosti v razponu), je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedel: ker so bile v ustavni pritožbi znova izpostavljene vse okoliščine, ki so bile s strani tožnika kot odvetnika izpostavljene že v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje in v vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti. Zato sodišče tožniku ne pritrjuje, da bi bil izpodbijani sklep z vidika uporabe pravičnega preudarka nezadostno obrazložen in da ga ne bi bilo mogoče preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - pravica do nagrade za opravljeno delo - odmera nagrade in stroškov odvetniku
V kolikor bi tožničine navedbe glede nezadostne oziroma neprimerne angažiranosti odvetnice v njeni zadevi držale, bi lahko tožnica takoj, ko se z obravnavo odvetnice ni strinjala, preklicala odvetnici dano pooblastilo in predlagala njeno razrešitev, ne pa da je s preklicem pooblastila ter podajo predloga čakala, in ta predlog vložila šele v septembru 2015. Sam uspeh nudene BPP za presojo upravičenosti do izplačila nagrade odvetniku, ni relevanten, zatrjevanih kršitev odvetniške etike oziroma ravnanj, ki bi kazala na odvetničin namen škodovati tožnici, pa tožnica v tožbi tudi ni izkazala.
tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - socialni spor - stvarna pristojnost
V konkretnem primeru, v katerem gre za tožbo zaradi molka drugostopnega organa, ima tožeča stranka zagotovljeno sodno varstvo v socialnem sporu. V prvem odstavku 63. člena ZDSS-1 je namreč določeno, da kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in vročen v zakonitem roku.