brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - pravica do povračila stroškov - odvetniška tarifa
Vsebina petega odstavka 17. člena ZOdv se ne razteza na pravico do povračila stroškov, kot jo opredeljuje 11. člen OT. Ker so na podlagi določb petega odstavka 17. člena ZOdv odvetniki dolžni trpeti redukcijo plačila za svoje delo (odvetniško storitev), pomeni nepravilno uporabo prava, kolikor se uporabo določbe razširi tudi na izdatke za stranko iz tretjega odstavka 11. člena OT.
Sama možnost povrnitve izdatkov za stranko z obračunom v dejanski višini ali v pavšalnem znesku v višini 2 % od skupne vrednosti storitve po oceni sodišča ni relevantna okoliščina v zvezi s povrnitvijo izdatkov ter za razlikovanje v zvezi z uporabo petega odstavka 17. člena ZOdv.
davčni inšpekcijski nadzor - pričakovana davčna obveznost - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - pogoji za zavarovanje - predznamba zastavne pravice
Po drugem odstavku 111. člena ZDavP-2 za zavarovanje zadošča pričakovana in s tem verjetna davčna obveznost, kar pomeni, da so razlogi za obstoj davčne obveznosti močnejši od razlogov, ki bi govorili proti, in da zato pri ugotavljanju njene višine ni potrebno upoštevati ter presojati vseh razpoložljivih podatkov ter s tem že ugotavljati njene končne višine, kot se smiselno zahteva v tožbi, pri čemer tožnik v obravnavani zadevi v pritožbi in tožbi ne ugovarjal konkretnim podatkom, ki se navajajo v izpodbijanem sklepu. Gre za odločitev, ki je začasna in ki jo je mogoče v skladu z določbami ZDavP-2 ob spremenjenih okoliščinah spremeniti, to je, ali zahtevati dodatno zavarovanje (120. člen) ali pa zavarovanje sprostiti.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o prekinitvi postopka - zavrženje tožbe
Sklep o prekinitvi postopka sam po sebi očitno ne predstavlja končne odločitve o glavni stvari, zato tudi ne more uživati samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu upoštevaje določila 2. odstavka 5. člena v povezavi z 2. odstavkom 2. člena ZUS-1.
Glede na drugi odstavek 134. člena ZUP je organ mogel izdati sklep o ustavitvi postopka, ne da bi pred izdajo sklepa umik zahteve poslal v izjavo nasprotni stranki v tem postopku, torej tožniku, saj je razlastitvena upravičenka svojo zahtevo umaknila pred opravo ustne obravnave. Tožnik sicer ugovarja, da se je že spustil v obravnavanje glavne zadeve s tem, ko je odgovoril na posredovano zahtevo za razlastitev, vendar pa s tem ugovorom drugačne odločitve ne more doseči. Določba drugega odstavka 134. člena ZUP namreč kot trenutek, do katerega je umik zahteve možen še brez podaje soglasja nasprotne stranke, predpisuje opravo ustne obravnave in ne (morebitni prej vložen) odgovor nasprotne stranke na vloženo zahtevo.
Pravne posledice, ki sicer nastopijo po zakonu z uvedbo postopka razlastitve, v obravnavanem primeru niso nastopile in zato z ustavitvijo postopka brez predhodne privolitve tožnika zatrjevane kršitve pravil postopka iz 7. in 9. člena ZUP niso podane.
ZMZ-1 člen 51, 51-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni do držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 5, 5/1.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito
Odločitev temelji na 4. alineji 51. člena ZMZ-1, po kateri lahko pristojni organ prošnjo za mednarodno zaščito s sklepom zavrže kot nedopustno, če se na podlagi meril, določenih v Uredbi Dublin III ugotovi, da je za obravnavo prošnje odgovorna druga država članica EU ali pristopnica k omenjeni uredbi. V prvem odstavku 3. člena Uredbe Dublin III je določeno, da države članice obravnavajo vsako prošnjo za mednarodno zaščito državljana tretje države ali osebe brez državljanstva, ki prošnjo vloži na ozemlju katerekoli izmed članic, tudi na meji ali tranzitnem območju. Prošnjo obravnava ena sama država članica, in sicer tista, ki je za to odgovorna glede na merila iz poglavja III. Na podlagi navedene določbe je tožena stranka ugotovila, da je odgovorna država članica za obravnavo tožnikove prošnje za mednarodno zaščito Republika Poljska, ki je odgovornost tudi sprejela.
dovoljenje za začasno prebivanje - združitev družine - načelo varovanja otrokovih koristi - načelo sorazmernosti - umik vloge - zmota
Tožnica je v pritožbi zoper prvostopenjski sklep uveljavljala obstoj okoliščin, s katerimi je utemeljevala, da je bila pred izdajo izpodbijanega sklepa nepravilno poučena, češ da je najbolje, če vloge umakne, saj ob tem ni bila tudi obveščena, da bo posledica umika vlog za podaljšanje dovoljenja za bivanje njenega sina, obveznost, ki bo naložena sinu, da v kratkem roku zapusti Slovenijo in da je zato treba njeno vlogo o umiku šteti za dano v zmoti. Sodišče ugotavlja, da ugovora zmote pri podaji vloge o umiku pritožbeni organ ni obravnaval in se do njega ni opredelil.
Druga samostojna in hujša napaka tožene stranke je v tem, da tožena stranka sploh ne omenja načela varovanja otrokovih koristi.
Tretja napaka tožene stranke v povezavi z drugo pa je v tem, da tožena stranka tudi ni upoštevala pravice mladoletnega otroka do varstva pred nesorazmernim posegom v njegovo družinsko življenje z mamo.
dovoljenje za začasno prebivanje - združitev družine - umik vloge - zmota - načelo otrokovih koristi
Tožnica je že v pritožbi uveljavljala obstoj okoliščin, s katerimi je utemeljevala, da je bila mladoletna tožnica oziroma njena zakonita zastopnica, ki je prava neuka stranka, pred izdajo izpodbijanega sklepa s strani prvostopenjskega organa v nasprotju z določilom 7. člena ZUP v povezavi s 85. členom ZTuj-2 nepravilno poučena, češ da je najbolje, če vlogo umakne, ker ob tem ni bila opozorjena na posledico umika vloge za podaljšanje dovoljenja za bivanje njenega mladoletnega otroka, in sicer na obveznost, ki bo otroku posledično naložena, da v kratkem roku zapusti Slovenijo in da je zato treba njeno vlogo o umiku šteti za dano v zmoti.
dostop do informacij javnega značaja - načelo zaslišanja stranke - stroški upravnega spora - stroški stranskega udeleženca
Sodna praksa je že večkrat poudarila, da je vedno treba v postopek pritegniti tudi osebe, na katere pravice ali pravne koristi bi odločba lahko vplivala in jim dati možnost, da se izjavijo o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev.
Navedbe prizadete stranke v njeni vlogi niso vplivale na odločitev sodišča. To posledično pomeni, da prizadeti stranki stroški postopka ne gredo.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskih zemljišč - mejni spor
Ugotovitev dejanskega stanja glede spornega poteka meje med parcelo last tožnika in parcelo B.B. za odločitev v stvari ni relevantna. V zadevi je pomembno le to, ali je prišlo do takih posegov v kmetijsko zemljišče, ki bi pomenili kršitev določb ZKZ, pri čemer potek meje med spornima parcelama v naravi za samo odločitev ni relevantna.
upravni spor - nepopolna tožba - nerazumljiva tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - zavrženje tožbe
Postopanje sodišča v zvezi z nepopolno in nejasno tožbo ureja 31. člen ZUS-1. Če je tožba nepopolna ali nerazumljiva, se od tožnika zahteva, da v določenem roku odpravi pomanjkljivosti. Obenem se ga mora poučiti, kaj in kako naj napravi, ter ga opozoriti na posledice, če tega ne stori. Če tožnik v določenem roku ne odpravi pomanjkljivosti tožbe in sodišče zaradi tega zadeve ne more obravnavati, zavrže tožbo s sklepom, razen če spozna, da je izpodbijani upravni akt ničen.
dostop do informacij javnega značaja - izrek odločbe - obrazložitev odločbe - vezanost na zahtevek
Sodišče je izpodbijano odločbo odpravilo zaradi kršitev pravil postopka, saj je izrek odločbe v nasprotju z obrazložitvijo, med strankama pa ostaja sporno tudi vprašanje, kaj je prosilka v svoji zahtevi za dostop do IJZ sploh zahtevala.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu - plačilo davkov - krivda tujca
Iz dopisa Davčne uprave ni jasno razvidno, ali se očitki nanašajo na tožnika kot fizično osebo ali na pravno osebo C. d.o.o. Tožena stranka je sicer posredno sklepala, da je za vse to odgovoren tožnik, ker je bil v obdobju zatrjevanih prekrškov, pooblaščen za zastopanje pravne osebe C. d.o.o. (direktor). Poleg tega iz podatkov v spisu ni mogoče sklepati, da bi se tožnik, bodisi kot fizična oseba bodisi kot zakoniti zastopnik pravne osebe, naklepno ali iz malomarnosti izogibal predložitvi obračunov prispevkov za socialno varnost za lastnike zasebnih podjetij, ki nimajo plače in zapadlih REK-1 obrazcev za vodenje enoosebne družbe. Po presoji sodišča v predloženem spisu za osebno krivdo tožnika, bodisi kot fizične osebe bodisi kot zakonitega zastopnika pravne osebe C. d.o.o., tako ne obstaja dovolj dokazov.
Zgolj z navedbo, da jo motijo emisije, za kar v postopku izdaje prvostopenjskega akta niti niso bili predloženi dokazi iz katerih bi to izhajalo, tožnica v inšpekcijskem postopku, ki je predmet odločanja ne izkazuje svoje pravne koristi.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - skladnost projekta s prostorskim aktom - gradbena parcela
Na parceli, kjer nameravata tožnika graditi, ni glavnega objekta, pač pa je ta na parc. št. 1279/4 k.o. ..., ki je opredeljena kot gradbena parcela v obsegu 650 m2, medtem ko je površina celotne parcele 923 m2. Kot gradbena parcela je bila ta nepremičnina določena z gradbenim dovoljenjem za gradnjo osnovnega objekta v letu 1990. Predlagana gradnja bi torej pomenila gradnjo samostojnega pomožnega objekta, ki pa je, glede na odločila obeh odlokov, nedopustna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve
Zakonodajalec je z določili 1. do 5. alineje 8. člena ZBPP določil izjemne primere, v katerih se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu ne dodeli, in sicer če gre za določene vrste zadev, med katerimi je v 1. alineji 8. člena ZBPP na prvo mesto postavil kazniva dejanja razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja. Tožnik zato že na podlagi samega zakona (ex lege) ni upravičen do brezplačne pravne pomoči.
Ker tožeči stranki informativni izračun dohodnine za leto 2014 ni bil vročen, bi morala sama najkasneje do 31. 7. 2015 vložiti napoved za odmero dohodnine za leto 2014 in v njej uveljavljati tako stroške stroške za delo v tujini kot olajšavo za vzdrževane družinske člane.
dostop do informacij javnega značaja - projektna dokumentacija - avtorsko delo
Določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ ureja prav take primere kot je obravnavani, torej primere, ko se nasproti postavita na eni strani avtorska pravica in na drugi strani pravica do pridobitve informacij javnega značaja, in to tako, da prosilec lahko pride do informacij in da se obenem avtorju nudi zaščita, skladno z pridobljenimi oziroma prenesenimi avtorskimi pravicami. Tako stališče obenem vodi do zaključka, da je treba v vsakem posamičnem primeru ugotoviti v kakšnem obsegu in kateri element avtorske pravice je zavarovan, kot tudi ugotoviti v kakšnem obsegu so bile avtorske pravice prenesene na tretjo osebo in ali je avtor morebiti razpolagal tudi z materialno avtorsko pravico do reproduciranja njegovega dela.
V primeru napovedi, ki se vloži kot samoprijava in s tem po preteku navedenega roka, torej uveljavljanje posebne olajšave ni več mogoče, saj je uveljavljanje le-te izrecno omejeno na napoved, ki se vloži v primeru, ko se izpodbija domneva vročitve informativnega izračuna.
upravni spor - predhodni preizkus tožbe - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Tožeča stranka je tožbo vložila priporočeno po pošti šele 16. 12. 2016. To pomeni, da je tožbo vložila po poteku zakonsko določenega roka za vložitev tožbe iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1 ter je tako prepozna.
kulturnovarstveno soglasje - obnova postopka - stranka v postopku - vplivi na sosednje nepremičnine
Določbe 28. in 29. člena ZVKD-1 kažejo, da se s kulturnovarstvenim soglasjem zgolj oceni, ali je načrtovani poseg skladen z določbami predpisov, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, konkretizirajo omejitve lastninske pravice ter drugih upravičenj in določijo ukrepi za izvedbo tega varstva. Cilj izdaje kulturnovastvenega soglasja je torej v zaščiti kulturne dediščine. Pri izdaji takega soglasja se ne presoja kako bodo posegi na nepremičnini, ki je zaščitena kot kulturna dediščina, vplivali na sosednje nepremičnine, kar pa pomeni, da tožnik v tem postopku ne more varovati svoje lastninske pravice pred zatrjevanimi vplivi, ki naj bi jih imela načrtovana gradnja na njegovo nepremičnino, pač lahko to stori v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pri upravni enoti.