davčni inšpekcijski nadzor - pričakovana davčna obveznost - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - pogoji za zavarovanje - predznamba zastavne pravice
Po drugem odstavku 111. člena ZDavP-2 za zavarovanje zadošča pričakovana in s tem verjetna davčna obveznost, kar pomeni, da so razlogi za obstoj davčne obveznosti močnejši od razlogov, ki bi govorili proti, in da zato pri ugotavljanju njene višine ni potrebno upoštevati ter presojati vseh razpoložljivih podatkov ter s tem že ugotavljati njene končne višine, kot se smiselno zahteva v tožbi, pri čemer tožnik v obravnavani zadevi v pritožbi in tožbi ne ugovarjal konkretnim podatkom, ki se navajajo v izpodbijanem sklepu. Gre za odločitev, ki je začasna in ki jo je mogoče v skladu z določbami ZDavP-2 ob spremenjenih okoliščinah spremeniti, to je, ali zahtevati dodatno zavarovanje (120. člen) ali pa zavarovanje sprostiti.
davčni rezident - ugotovitev rezidentskega statusa - središče življenjskih interesov
Središče tožnikovih osebnih in ekonomskih interesov je v Sloveniji. Tožnik ima v Sloveniji ženo in mladoletnega sina ter s tem osebne vezi, medtem ko ga na Nemčijo vežejo le okoliščine, ki se nanašajo na zaposlitev. Tožnikova zatrjevanja, da je redno zaposlen v Nemčiji, da je v Nemčiji vsakodnevno na delovnem mestu, da prejema plačo v Nemčiji od nemškega delodajalca, da so prispevki obračunani in plačani v Nemčiji, kjer plačuje vse davke in davščine, da ima urejeno zdravstveno zavarovanje in izbranega zdravnika in zobozdravnika, kaže na to, da so tožnikove vezi z Nemčijo povezane izključno z zaposlitvijo in so kot take predvsem ekonomske narave, medtem ko osebne vezi glede na ugotovitve o zakonski ženi in mladoletnemu sinu, ki se šola, kaže na osebne vezi, ki ostajajo ves čas v Sloveniji in prevladajo nad tistimi, ki so po podatkih, ki jih je predložil sam tožnik, povezane izključno z zaposlitvijo v Nemčiji.
Glede na drugi odstavek 134. člena ZUP je organ mogel izdati sklep o ustavitvi postopka, ne da bi pred izdajo sklepa umik zahteve poslal v izjavo nasprotni stranki v tem postopku, torej tožniku, saj je razlastitvena upravičenka svojo zahtevo umaknila pred opravo ustne obravnave. Tožnik sicer ugovarja, da se je že spustil v obravnavanje glavne zadeve s tem, ko je odgovoril na posredovano zahtevo za razlastitev, vendar pa s tem ugovorom drugačne odločitve ne more doseči. Določba drugega odstavka 134. člena ZUP namreč kot trenutek, do katerega je umik zahteve možen še brez podaje soglasja nasprotne stranke, predpisuje opravo ustne obravnave in ne (morebitni prej vložen) odgovor nasprotne stranke na vloženo zahtevo.
Pravne posledice, ki sicer nastopijo po zakonu z uvedbo postopka razlastitve, v obravnavanem primeru niso nastopile in zato z ustavitvijo postopka brez predhodne privolitve tožnika zatrjevane kršitve pravil postopka iz 7. in 9. člena ZUP niso podane.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o prekinitvi postopka - zavrženje tožbe
Sklep o prekinitvi postopka sam po sebi očitno ne predstavlja končne odločitve o glavni stvari, zato tudi ne more uživati samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu upoštevaje določila 2. odstavka 5. člena v povezavi z 2. odstavkom 2. člena ZUS-1.
ZMZ-1 člen 51, 51-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni do držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 5, 5/1.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito
Odločitev temelji na 4. alineji 51. člena ZMZ-1, po kateri lahko pristojni organ prošnjo za mednarodno zaščito s sklepom zavrže kot nedopustno, če se na podlagi meril, določenih v Uredbi Dublin III ugotovi, da je za obravnavo prošnje odgovorna druga država članica EU ali pristopnica k omenjeni uredbi. V prvem odstavku 3. člena Uredbe Dublin III je določeno, da države članice obravnavajo vsako prošnjo za mednarodno zaščito državljana tretje države ali osebe brez državljanstva, ki prošnjo vloži na ozemlju katerekoli izmed članic, tudi na meji ali tranzitnem območju. Prošnjo obravnava ena sama država članica, in sicer tista, ki je za to odgovorna glede na merila iz poglavja III. Na podlagi navedene določbe je tožena stranka ugotovila, da je odgovorna država članica za obravnavo tožnikove prošnje za mednarodno zaščito Republika Poljska, ki je odgovornost tudi sprejela.
dostop do informacij javnega značaja - načelo zaslišanja stranke - stroški upravnega spora - stroški stranskega udeleženca
Sodna praksa je že večkrat poudarila, da je vedno treba v postopek pritegniti tudi osebe, na katere pravice ali pravne koristi bi odločba lahko vplivala in jim dati možnost, da se izjavijo o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev.
Navedbe prizadete stranke v njeni vlogi niso vplivale na odločitev sodišča. To posledično pomeni, da prizadeti stranki stroški postopka ne gredo.
dovoljenje za začasno prebivanje - združitev družine - načelo varovanja otrokovih koristi - načelo sorazmernosti - umik vloge - zmota
Tožnica je v pritožbi zoper prvostopenjski sklep uveljavljala obstoj okoliščin, s katerimi je utemeljevala, da je bila pred izdajo izpodbijanega sklepa nepravilno poučena, češ da je najbolje, če vloge umakne, saj ob tem ni bila tudi obveščena, da bo posledica umika vlog za podaljšanje dovoljenja za bivanje njenega sina, obveznost, ki bo naložena sinu, da v kratkem roku zapusti Slovenijo in da je zato treba njeno vlogo o umiku šteti za dano v zmoti. Sodišče ugotavlja, da ugovora zmote pri podaji vloge o umiku pritožbeni organ ni obravnaval in se do njega ni opredelil.
Druga samostojna in hujša napaka tožene stranke je v tem, da tožena stranka sploh ne omenja načela varovanja otrokovih koristi.
Tretja napaka tožene stranke v povezavi z drugo pa je v tem, da tožena stranka tudi ni upoštevala pravice mladoletnega otroka do varstva pred nesorazmernim posegom v njegovo družinsko življenje z mamo.
dovoljenje za začasno prebivanje - združitev družine - umik vloge - zmota - načelo otrokovih koristi
Tožnica je že v pritožbi uveljavljala obstoj okoliščin, s katerimi je utemeljevala, da je bila mladoletna tožnica oziroma njena zakonita zastopnica, ki je prava neuka stranka, pred izdajo izpodbijanega sklepa s strani prvostopenjskega organa v nasprotju z določilom 7. člena ZUP v povezavi s 85. členom ZTuj-2 nepravilno poučena, češ da je najbolje, če vlogo umakne, ker ob tem ni bila opozorjena na posledico umika vloge za podaljšanje dovoljenja za bivanje njenega mladoletnega otroka, in sicer na obveznost, ki bo otroku posledično naložena, da v kratkem roku zapusti Slovenijo in da je zato treba njeno vlogo o umiku šteti za dano v zmoti.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskih zemljišč - mejni spor
Ugotovitev dejanskega stanja glede spornega poteka meje med parcelo last tožnika in parcelo B.B. za odločitev v stvari ni relevantna. V zadevi je pomembno le to, ali je prišlo do takih posegov v kmetijsko zemljišče, ki bi pomenili kršitev določb ZKZ, pri čemer potek meje med spornima parcelama v naravi za samo odločitev ni relevantna.
upravni spor - nepopolna tožba - nerazumljiva tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - zavrženje tožbe
Postopanje sodišča v zvezi z nepopolno in nejasno tožbo ureja 31. člen ZUS-1. Če je tožba nepopolna ali nerazumljiva, se od tožnika zahteva, da v določenem roku odpravi pomanjkljivosti. Obenem se ga mora poučiti, kaj in kako naj napravi, ter ga opozoriti na posledice, če tega ne stori. Če tožnik v določenem roku ne odpravi pomanjkljivosti tožbe in sodišče zaradi tega zadeve ne more obravnavati, zavrže tožbo s sklepom, razen če spozna, da je izpodbijani upravni akt ničen.
Zgolj z navedbo, da jo motijo emisije, za kar v postopku izdaje prvostopenjskega akta niti niso bili predloženi dokazi iz katerih bi to izhajalo, tožnica v inšpekcijskem postopku, ki je predmet odločanja ne izkazuje svoje pravne koristi.
dostop do informacij javnega značaja - izrek odločbe - obrazložitev odločbe - vezanost na zahtevek
Sodišče je izpodbijano odločbo odpravilo zaradi kršitev pravil postopka, saj je izrek odločbe v nasprotju z obrazložitvijo, med strankama pa ostaja sporno tudi vprašanje, kaj je prosilka v svoji zahtevi za dostop do IJZ sploh zahtevala.
kulturnovarstveno soglasje - obnova postopka - stranka v postopku - vplivi na sosednje nepremičnine
Določbe 28. in 29. člena ZVKD-1 kažejo, da se s kulturnovarstvenim soglasjem zgolj oceni, ali je načrtovani poseg skladen z določbami predpisov, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, konkretizirajo omejitve lastninske pravice ter drugih upravičenj in določijo ukrepi za izvedbo tega varstva. Cilj izdaje kulturnovastvenega soglasja je torej v zaščiti kulturne dediščine. Pri izdaji takega soglasja se ne presoja kako bodo posegi na nepremičnini, ki je zaščitena kot kulturna dediščina, vplivali na sosednje nepremičnine, kar pa pomeni, da tožnik v tem postopku ne more varovati svoje lastninske pravice pred zatrjevanimi vplivi, ki naj bi jih imela načrtovana gradnja na njegovo nepremičnino, pač lahko to stori v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pri upravni enoti.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - prenos najemnega razmerja - prijava stalnega prebivališča - uporabnik stanovanja
V obravnavani zadevi med strankama upravnega spora ni sporno, da je tožeča stranka v stanovanju bivala skupaj z najemnikom tega stanovanja, prav tako pa ni sporno, da v tem stanovanju ne ona, ne sin, nista imela prijavljenega stalnega prebivališča, niti v najemni pogodbi nista bila navedena kot uporabnika stanovanja. Ker so pogoji za prenos najemnega razmerja po smrti najemnika določeni kumulativno, samo dejansko bivanje ni zadoščalo za ugoditev vlogi za prenos najemnega razmerja z dne 5. 10. 2015, kar pomeni, da vlogi tožeče stranke ni bilo mogoče ugoditi, zato je bila odklonitev soglasja za prenos najemne pogodbe na izvenzakonsko partnerico pokojnega najemnika pravilna in na zakonu utemeljena.
pritožba - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe
Rok za vložitev pritožbe je zakonski prekluzivni rok, ki ga ni mogoče podaljšati. Izpodbijani sklep je tako postal pravnomočen. Ker je tožena stranka pritožbo zoper navedeni sklep prejela šele po poteku roka za vložitev pritožbe, je pritožbo na podlagi drugega odstavka 240. člena ZUP pravilno zavrgla kot prepozno vloženo.
Odstranitev objekta je po izrecni določbi 152. člena ZGO-1 inšpekcijski ukrep, ki ga odredi pristojni gradbeni inšpektor v primeru nelegalne gradnje.
ZGO-1 za nadzor nad pravnim statusom gradnje (oziroma nad legalnostjo objektov), kot tudi za odreditev odstranitve nelegalnih gradenj, izrecno določa pristojnost gradbenih inšpektorjev, za katere predpisuje tudi posebne pogoje (144. člen ZGO-1). V primerjavi s pooblastili in pristojnostmi kmetijskih inšpektorjev, ki jih določa 107. člen ZKZ-1, gre pri tem za specialno ureditev. Glede na določbe ZGO-1, je za obravnavanje nedovoljenih gradenj vedno pristojen gradbeni inšpektor, ne glede na to, ali te gradnje stojijo na kmetijskih zemljiščih
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve
Zakonodajalec je z določili 1. do 5. alineje 8. člena ZBPP določil izjemne primere, v katerih se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu ne dodeli, in sicer če gre za določene vrste zadev, med katerimi je v 1. alineji 8. člena ZBPP na prvo mesto postavil kazniva dejanja razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja. Tožnik zato že na podlagi samega zakona (ex lege) ni upravičen do brezplačne pravne pomoči.
Ker tožeči stranki informativni izračun dohodnine za leto 2014 ni bil vročen, bi morala sama najkasneje do 31. 7. 2015 vložiti napoved za odmero dohodnine za leto 2014 in v njej uveljavljati tako stroške stroške za delo v tujini kot olajšavo za vzdrževane družinske člane.
brezplačna pravna pomoč - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - določitev odvetnika - pravica do izbire odvetnika
Odločitev, da toženka odvetniku, ki ga je z odločbo določila za izvajanje odobrene BPP iz I. točke izreka, z izvajanjem teh pravnih storitev povezanih potnih stroškov ne bo plačala, ni v skladu z zakonsko ureditvijo, po kateri si lahko prosilec izbere osebo, pooblaščeno za izvajanje BPP, odvetnik, ki je z odločbo določen za izvajanje BPP, pa ima za opravljeno pravno svetovanje in zastopanje pravico do nagrade in povračila stroškov (vključno s potnimi), v višini, izračunani po OT.
upravni spor - predhodni preizkus tožbe - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Tožeča stranka je tožbo vložila priporočeno po pošti šele 16. 12. 2016. To pomeni, da je tožbo vložila po poteku zakonsko določenega roka za vložitev tožbe iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1 ter je tako prepozna.