stroški postopka - odmera stroškov zastopanja v postopku priznanja mednarodne zaščite - svetovalec za begunce - odvetniška tarifa
Tako odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, kot tudi svetovalec za begunce, ne glede na to, ali gre za odvetnika ali ne, sta zavezana opravljati svoje delo strokovno, pošteno in vestno. Oba nudita pravno pomoč pred sodišči, pri čemer je delo svetovalca za begunce omejeno na Upravno in Vrhovno sodišče v zvezi s postopki po ZMZ-1. Oba zasledujeta pravne interese in koristi svoje stranke oziroma prosilca za mednarodno pomoč in izvajata storitve brezplačne pravne pomoči. Glede na navedeno gre po presoji sodišča za enako vsebino in naravo njunega dela, kar skladno z načelom enakosti iz 14. člena Ustave RS terja enako obravnavo tudi glede odmere nagrad - tj. enako uporabo določb ZOdv, ki se nanašajo na plačilo za delo za zastopanje pred sodišči, pri odmeri nagrade za delo in povračilu stroškov, tako za odvetnike, kot tudi svetovalce za begunce.
Zahteva za vračilo plačanega prispevka tožnika ni utemeljena, saj zgolj dejstvo, da je bila odmerna odločba, ki je bila podlaga za tožnikovo plačilo tega prispevka odpravljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek, še ne pomeni, da obveznost plačila prispevka ne obstaja in da je bilo celotno plačilo prispevka plačano neupravičeno.
ZDoh-2 člen 6. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja člen 4.
dohodnina - rezident - davčni rezident - rezidentstvo po konvenciji in po ZDoh-2 - središče osebnih in ekonomskih interesov
Skladno z ZDoh-2 je obseg zavezanosti fizične osebe za plačilo dohodnine odvisen od njenega statusa rezidenta ali nerezidenta. ZDoh-2 v 6. členu fizično osebo opredeljuje za rezidenta, če v kateremkoli času v davčnem letu pridobitve dohodka izpolnjuje katerega izmed pogojev, določenih v tem členu. Gre za ugotavljanje rezidentskega statusa za davčne namene, ki se skladno z ZDoh-2 in ustaljeno sodno prakso, na katero se v odgovoru na tožbo sklicuje tožena stranka, ugotavlja izključno na podlagi slovenske notranje zakonodaje, v kateri v času odločanja ni podlage za uporabo Konvencije, kot se uveljavlja v tožbi. Njene uporabe pri ugotavljanju rezidentskega statusa na podlagi nacionalne zakonodaje tudi ne narekujejo določbe Konvencije.
davek na dediščine in darila - napoved za odmero davka - samoprijava - prvi dedni red
Ker gre za zatrjevana darila, prejeta od matere oz. žene in torej za zatrjevanega obdarjenca prvega dednega reda, se davek v dani zadevi tudi v primeru, da se ugotovi, da je bilo darilo dano, sploh ne bi odmeril. Tožnikova samoprijava napovedi za odmero davka od prejetega darila, vložena šele v letu 2014, ko je zoper tožnika že tekel postopek davčnega inšpekcijskega nadzora po 68. členu ZDavP-2, je bila po mnenju sodišča dejansko vložena za potrebe ugodne rešitve zadeve za tožnika v omenjenem postopku in ne za potrebe (ne)odmere davka na darila. V nasprotnem primeru bi tožnik samoprijavo vložil že prej in ji priložil tudi ustrezna dokazila, česar pa nesporno ni storil.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - upravičena odsotnost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Upravna organa prve in druge stopnje sta spregledala dejstvo, da je bil tedaj mladoletni tožnik (kakor tudi ostali člani njegove družine) po podatkih v spisu, izbrisan, kot to navaja tožnik v tožbi. Zato sta oba upravna organa naredila napačen zaključek, da tožnik v postopku ni izkazal nobenega od v šestih alinejah tretjega odstavka 1. č člena ZUSDDD določenih upravičenih razlogov odsotnosti. Posledično temu pa sta tudi nepravilno štela, da prvostopenjskemu organu ne bi bilo potrebno ugotavljati tožnikovih poskusov vračanja.
razlastitev - odločba o razlastitvi - javno dobro - javna cesta - ponudba za odkup
Osnutka pogodbe o odkupu, ki je bil poslan tožniku in je vseboval tudi predmetno zemljišče, ni mogoče razumeti drugače kot ponudbo za odkup predmetnega zemljišča. S tem, ko je tožnik po lastnih navedbah predmetno zemljišče v tem osnutku pogodbe prečrtal, sicer pa osnutek podpisal, je tudi po presoji sodišča ponudbo za prečrtano, torej predmetno zemljišče zavrnil, za ostala pa sprejel.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
V skladu s petim odstavkom 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova. To pomeni, da davčni organ ne sme presojati in ne posegati v vsebino izvršilnega naslova, prav tako ne preverjati postopka izdaje izvršilnega naslova, niti preverjati podatka o njegovi izvršljivosti, saj le preveri ali izvršilni naslov izpolnjuje pogoje iz 143. člena ZDavP-2 in nato na tej podlagi uvede postopek davčne izvršbe.
ZDDV-1 člen 39, 73. ZDavP-2 člen 97. ZFPPIPP člen 244, 261, 261/1, 263, 264.
DDV - zahteva za vračilo DDV - pobot terjatve - stečajni postopek
Pridobitev pravice do zmanjšanja davčne osnove izhodnega DDV iz 39. člena ZDDV-1 še ne pomeni, da davčni zavezanec z njo avtomatično pridobi tudi pravico do izplačila presežka davka, ki se lahko pojavi zaradi zmanjšanja davčne osnove. Pogojev za izplačilo presežka DDV tako ne ureja 39. člen ZDDV-1, temveč določbe 73. člena ZDDV-1 in 97. člena ZDavP-2. Iz njih pa izhaja, da se presežek izhodnega DDV, ki nastane zaradi zmanjšanja davčne osnove, lahko davčnemu zavezancu izplača le, če je davčni zavezanec izhodni DDV, ki ga je zmanjšal, predhodno plačal ter pod nadaljnjim pogojem, da davčni zavezanec nima zapadlega drugega davčnega dolga.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-1, 6/1-11. ZTP člen 5. ZZZ-1 člen 17a, 27, 27/4.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - tajni podatki - motnje pri delovanju organa - imenovanje vodij diplomatskih predstavništev v tujini
Tožena stranka je določbo 5. člena ZTP zmotno tolmačila in je v obravnavani zadevi ni uporabila pravilno, saj se vsebina Poročila Kadrovske komisije o pripravi mnenja in predloga za imenovanje vodij diplomatskih predstavništev RS, v katerem Kadrovska komisija Ministrstva za zunanje zadeve kot posvetovalno telo ministra za zunanje zadeve poda svoje obrazloženo mnenje glede primernosti kandidatov za položaj vodje predstavništva RS v tujini, nedvomno nanaša na zunanje zadeve Republike Slovenije.
Po določbi 15. člena ZDoh-2 so z dohodnino obdavčeni vsi dohodki in dobički, ki jih doseže fizična oseba v davčnem letu, pri čemer se za dohodke po tem zakonu šteje vsako izplačilo oziroma prejem dohodka, ne glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma prejet. Po 75. členu ZDoh-2 je dohodek iz oddajanja premoženja v najem dohodek, ki je dosežen z oddajanjem nepremičnin in premičnin v najem.
ZVV člen 5, 15. ZVV-D člen 3. ZUJF člen 231. ZIPRS1617 člen 75, 75/1, 75/1-3. ZPIZ člen 41.
vojni veteran - pravica do zdravstvenega varstva - pokojninsko in invalidsko zavarovanje - invalidska pokojnina
Odločitev organa je glede na ugotovljeno dejansko stanje nejasna do te mere, da ni mogoče preizkusiti, ali je bilo v zadevi pravilno uporabljeno materialno pravo. Že tretja alineja prvega odstavka 75. člena ZIPRS1617 napotuje na predpise o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Pravica do delne invalidske pokojnine je bila tožniku nedvomno priznana po ZPIZ, torej po teh predpisih. Po 41. členu ZPIZ, na katerega se je dodatno skliceval drugostopni organ, pridobi pravico do invalidske pokojnine: - zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije; - zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo delo s krajšim delovnim časom od polnega najmanj štiri ure dnevno brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let; - zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. in III. kategorije in mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, ker je dopolnil 65 let starosti. Ta določba torej opredeljuje pogoje za pridobitev pravice do invalidske pokojnine do celote, ne pa do delne invalidske pokojnine, kot je to v primeru tožnika. Zato se organ na to določbo - brez ustrezne dodatne razlage in ob izostanku določb, ki urejajo tožnikov primer pridobitve pravice -, ne more sklicevati.
davčni inšpekcijski nadzor - pričakovana davčna obveznost - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - pogoji za zavarovanje - predznamba zastavne pravice
Po drugem odstavku 111. člena ZDavP-2 za zavarovanje zadošča pričakovana in s tem verjetna davčna obveznost, kar pomeni, da so razlogi za obstoj davčne obveznosti močnejši od razlogov, ki bi govorili proti, in da zato pri ugotavljanju njene višine ni potrebno upoštevati ter presojati vseh razpoložljivih podatkov ter s tem že ugotavljati njene končne višine, kot se smiselno zahteva v tožbi, pri čemer tožnik v obravnavani zadevi v pritožbi in tožbi ne ugovarjal konkretnim podatkom, ki se navajajo v izpodbijanem sklepu. Gre za odločitev, ki je začasna in ki jo je mogoče v skladu z določbami ZDavP-2 ob spremenjenih okoliščinah spremeniti, to je, ali zahtevati dodatno zavarovanje (120. člen) ali pa zavarovanje sprostiti.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - izločitev uradne osebe - zavrženje tožbe
Ker tožeča stranka izpodbija odločitev o zahtevi za izločitev uradne osebe, ki po določbah ZUS-1 ni upravni akt, niti akt, ki ga je dopustno izpodbijati v upravnem sporu, je sodišče tožbo kot nedopustno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Odlok o občinskih cestah člen 39, 39/2, 39/2-10, 46, 46/1, 46/1-2. ZUP člen 146, 237, 237/2, 237/2-3.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - priključek na občinsko cesto - ogled - izjava stranke - načelo zaslišanja stranke - kršitev pravil postopka
V zadevi je bil izveden ugotovitveni postopek, ugotovitve, zbrane v tem postopku, so podlaga za izpodbijano odločitev. Iz spisov nadalje sledi, da je bila (tudi) tožnica večkrat vabljena na zaslišanje, ter da se zaslišanja ni udeležila. Sodišče se strinja s toženo stranko, da njeno zaslišanje z ozirom na zbrane podatke ni bilo potrebno ter da s tem, ko zaslišanje ni bilo opravljeno, niso bila prekršena pravila postopka. Vendar pa obenem iz spisov sledi tudi, da je bil opravljen ogled in da tožnica o tem ni bila obveščena. Prav tako ni bila seznanjena z ugotovitvami, zbranimi pri ogledu in z drugimi dejanskimi ugotovitvami, zbranimi med postopkom. Zato utemeljeno ugovarja, da ji ni bila dana možnost, da se še pred izdajo izpodbijane odločbe izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe in na katerih nedvomno sloni izpodbijana odločitev.
Kolikor je toženka uporabila pri oblikovanju višine zneska za učinkovito rabo omejene naravne dobrine kriterij „Višina tovrstnih plačil v drugih državah EU“, bi morala, za pravilno uporabo določbe osmega odstavka 60. člena ZEKom-1 in drugih kriterijev, ugotoviti, da gre v vseh teh državah, katerih cene je uporabila, za enako dejansko stanje v zvezi z ostalimi kriteriji (ponudba in povpraševanje po razpisanih frekvencah; razvitost trga, na katerega se nanašajo razpisane frekvence). Kriterij „Višina tovrstnih plačil v drugih državah EU“ je glede na gramatikalno razlago določbe enakovreden kriterij ostalim kriterijem in ne vodilen in kot tak, kot ostali, namenjen oblikovanju višine cene.
V pogojih podaljšanja radijskih frekvenc po 243. členu ZEKom-1 bi po mnenju sodišča morala toženka ugotoviti vpliv ponudbe in povpraševanja v okoliščinah podaljšanja frekvence.
Ker mora toženka na podlagi drugega odstavka 243. člena ZEKom-1 pri določitvi zneska upoštevati tudi obdobje, za katero se podaljšuje veljavnost odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, je po oceni sodišča pri kriteriju „Razvitosti trga“ in napovedih treba upoštevati le trajanje podaljšanja ter način uporabe frekvence imetnika.
davčni rezident - ugotovitev rezidentskega statusa - središče življenjskih interesov
Središče tožnikovih osebnih in ekonomskih interesov je v Sloveniji. Tožnik ima v Sloveniji ženo in mladoletnega sina ter s tem osebne vezi, medtem ko ga na Nemčijo vežejo le okoliščine, ki se nanašajo na zaposlitev. Tožnikova zatrjevanja, da je redno zaposlen v Nemčiji, da je v Nemčiji vsakodnevno na delovnem mestu, da prejema plačo v Nemčiji od nemškega delodajalca, da so prispevki obračunani in plačani v Nemčiji, kjer plačuje vse davke in davščine, da ima urejeno zdravstveno zavarovanje in izbranega zdravnika in zobozdravnika, kaže na to, da so tožnikove vezi z Nemčijo povezane izključno z zaposlitvijo in so kot take predvsem ekonomske narave, medtem ko osebne vezi glede na ugotovitve o zakonski ženi in mladoletnemu sinu, ki se šola, kaže na osebne vezi, ki ostajajo ves čas v Sloveniji in prevladajo nad tistimi, ki so po podatkih, ki jih je predložil sam tožnik, povezane izključno z zaposlitvijo v Nemčiji.
ZG člen 2, 22/1, 23, 23/1. ZUP člen 285, 290, 290/1, 291, 291/1, 296, 297, 297/1, 297/2. ZUS-1 člen 2.
gozd - obnova gozda - sklep o dovolitvi izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - upravna izvršba - upravna izvršba po drugi osebi - golosek
Če s sklepom o dovolitvi izvršbe ni odločeno oziroma poseženo v pravico, obveznost ali pravno korist tožnika, tak sklep ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1.
ZG za zaključevanje o tem, da je bil izveden (nedovoljen) posek v gozd, ne zahteva ugotovitev okoliščin o ugotavljanju škode na biosistemu oziroma o ugotavljanju posega v funkcije gozda.
Dejanska raba ni pomembna, temveč se določbe ZG, torej tudi o obveznosti lastnika, da obnovi na golo posekan gozd, uporabljajo za gozd, kot je opredeljen v 2. členu ZG.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - pravica do povračila stroškov - odvetniška tarifa
Vsebina petega odstavka 17. člena ZOdv se ne razteza na pravico do povračila stroškov, kot jo opredeljuje 11. člen OT. Ker so na podlagi določb petega odstavka 17. člena ZOdv odvetniki dolžni trpeti redukcijo plačila za svoje delo (odvetniško storitev), pomeni nepravilno uporabo prava, kolikor se uporabo določbe razširi tudi na izdatke za stranko iz tretjega odstavka 11. člena OT.
Sama možnost povrnitve izdatkov za stranko z obračunom v dejanski višini ali v pavšalnem znesku v višini 2 % od skupne vrednosti storitve po oceni sodišča ni relevantna okoliščina v zvezi s povrnitvijo izdatkov ter za razlikovanje v zvezi z uporabo petega odstavka 17. člena ZOdv.
ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-b, 101, 102. ZUS-1 člen 20, 54. ZPP člen 154, 155.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - relativni razlog za zavrnitev znamke - podobnost med znakoma - ugovor zoper registracijo znamke - tožbena novota - stroški stranke z interesom
Prijavljeni znak je prijavljen v besedilu SCOUT VENERA in ne zgolj kot SCOUT, zato ga je treba presojati po vsebini in v obliki, kot je prijavljen. VENERA je sicer res firma podjetja (oziroma del firme podjetja), kar pa ni razlog za relativizacijo tega dela znaka kot nepomembnega. V veliko primerih podjetja namreč ne tržijo svojega blaga ali storitev z blagovnimi znamkami, ki vsebujejo firmo podjetja, zato ni možno pripisati takega pomena dejstvu, da je prijavljeni znak sestavljen (tudi) iz dela firme, kot ga želi pripisati tožnik.
Organu ni bilo treba preverjati t.i. elementa ''svojstvenosti'' prijavljenega znaka, ki naj bi bila potrošniku vidna že na prvi pogled, saj - kot je navedla že toženka v odgovoru na tožbo - ne gre za element, ki bi ga bilo treba presoditi v okviru analize glede na 44. člen ZIL-1 (in pred tem glede na 43. člen ZIL-1). Tak ugovor bi tožnik lahko uveljavljal le v nasprotni smeri, torej, da je njegova ugovarjana znamka (oziroma ugovarjane znamke) svojstvena v takšni meri, da zaradi morebitno ugotovljene podobnosti med znaki preprečuje registracijo prijavljenega znaka.
Sodna presoja izpolnjevanja kriterijev, kdaj je strokovno delo nekoga prepoznavno po izjemnem prispevku oziroma po profesionalnosti intelektualnih storitev, katere so pomembne domače in tuje nagrade in priznanja ter kaj se šteje za kritične odmeve strokovne javnosti oziroma enciklopedične zapise oziroma vrednotenja v strokovni literaturi, je zadržana, kar pomeni, da je pristojnemu strokovnemu organu prepuščeno določeno polje proste presoje, saj se sodišče ne sme spuščati v primernost strokovne presoje navedenih kriterijev. V obravnavni zadevi pa po presoji sodišča argumentacija tožene stranke ni očitno nerazumna, prav tako je po presoji sodišča izpodbijana odločba obrazložena na način, ki omogoča njen preizkus.