Splošni pogoji zavarovanja morajo biti jasni; takšni, da zavarovancem omogočajo realno presojo v njih podane vsebine zavarovalnega razmerja, vključno z obsegom zavarovalnega jamstva. Razlikovanje med primeri, ki jih pokriva zavarovanje škode zaradi vdora meteorne vode, in primeri, ki jih pokriva zavarovanje škode zaradi poplav, ni povsem jasno, saj teh v Splošnih pogojih opredeljenih škodnih primerov ni mogoče razlagati povsem enopomensko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00027455
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 180.
dopuščena revizija - odškodnina zaradi smrti bližnjega - osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine - posredni oškodovanci - namestitev upravičenca v socialnovarstvenem zavodu - postavitev skrbnika za poseben primer - domsko varstvo in oskrba - volja oskrbovane osebe - izraz volje
Revizija se dopusti glede vprašanja ali se pri odločanju o uporabi posamezne varovalne opreme oziroma pripomočka (npr. uporabi varovalne posteljne ograje) upošteva jasno izražena volja varovanca, ki mu ni odvzeta poslovna sposobnost, in ki je svojo voljo sposoben jasno in nedvoumno izraziti ali pa se upošteva zahteva oz. volja skrbnika za poseben primer, ki je v nasprotju z voljo varovanca.
objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - nevarna dejavnost - varovanje otroka s posebnimi potrebami - odgovornost drugih za mladoletnika - krivdna odgovornost - trditveno in dokazno breme - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Za ugotovitev, ali je bil varovanec zavarovanke toženke res nepredvidljiv, agresiven, (pre)močan ter zato neobvladljiv, sodišče ni potrebovalo posebnega strokovnega znanja, zato je ta dejstva smelo ugotavljati z zaslišanjem prič, ki so bile z njim v dnevnih stikih.
Delo varuhinje otrok s posebnimi potrebami sicer spada med poklice z nekoliko povečanimi tveganji za nastanek škode, a gre v konkretni zadevi vendarle za še sprejemljive rizike. Kot nevarno dejavnost, ki povzroči objektivno odškodninsko odgovornost, je mogoče šteti le dejavnost, pri kateri obstaja neobičajno veliko tveganje za nastanek škode na življenju ali zdravju ljudi. Nevarnost lahko izvira iz običajnega načina opravljanja dejavnosti, pri katerem s še tako skrbnim nadzorom in spoštovanjem pravil za njeno izvajanje ni mogoče preprečiti nastanka škode, lahko pa povečana nevarnost izhaja iz posebnih okoliščin, v katerih je bila sicer nenevarna dejavnost izvajana. Tudi okoliščine, v katerih je bila dejavnost izvajana, ne utemeljujejo sklepa o tako povečani nevarnosti, ki bi indicirala objektivno odškodninsko odgovornost.
Ob ugotovitvi, da do škodnega dogodka varovanec v šoli in v stiku s tožnico ni bil neobvadljiv ali agresiven, da tožnica ni nikoli obvestila delodajalca, da ga ne bi mogla obvladati, je pravilna tudi odločitev, da v ravnanju zavarovanke toženke ni mogoče najti pomanjkljivosti, ki bi utemeljevale njeno krivdno odgovornost.
premoženjsko zavarovanje - stanovanjsko zavarovanje - zavarovalna pogodba - zavarovalna vrednost - zavarovalni pogoji - podzavarovanje - dopuščena revizija - zavarovanje na novo vrednost - razlaga spornih določil - razlaga v korist druge pogodbene stranke - jezikovna razlaga - logična razlaga - višina zavarovalne vsote
Zavarovanje na novo vrednost zavarovalcu očitno vzbuja zaupanje, da zavarovalna vsota ne odstopa od zavarovalne vrednosti in zato ne pričakuje, da bi ga lahko zadele posledice podzavarovanja. Že z jezikovno razlago izraza „nova“ vrednost pridemo navzkriž s temeljnim konceptom podzavarovanja, saj se vrednost ob začetku zavarovalne dobe in vrednost ob kasnejši točki v času lahko razlikujeta, zavarovanje na novo vrednost pa naj bi zavarovalcu nudilo varnost prav s svojim prilagoditvenim elementom prihodnjim razmeram. Čeprav OZ v 960. členu ureja podzavarovanje in posebni pogoji v splošnih določbah prav tako opisujejo, na kakšen način razmerje med zavarovalno vsoto in vrednostjo posledično vpliva na izplačilo zavarovalnine, pa določbe o zavarovanju na novo vrednost-standard iz poglavja C obravnavanih posebnih pogojev povprečnega zavarovalca zavedejo do te mere, da je prepričan, da bo dobil škodo povrnjeno do višine zavarovalne vsote iz zavarovalne police. Revizijsko sodišče ocenjuje, da ne po jezikovni, ne po logični razlagi navedenih spornih določb posebnih pogojev ni mogoče najti enopomenske interpretacije. Zato je v skladu s 83. členom OZ potrebna razlaga teh določil v korist zavarovanca.
Stališče sodišč nižjih stopenj, da bi morala tožnica, ker je do razveljavite kupoprodajne pogodbe s pravnomočno sodno odločbo prišlo že pred vknjižbo tožencev v zemljiško knjigo, materialnopravno neveljavnost listine, ki je bila podlaga za vpis, uveljavljati že v zemljiškoknjižnem postopku, saj je v poznejšem postopku z izbrisno tožbo s tem ugovorom prekludirana, je zmotno. Pravnomočen zemljiškoknjižni sklep namreč udeležence postopka zavezuje le glede tistih vprašanj, ki bi jih lahko uveljavljali v zemljiškoknjižnem postopku, torej glede formalnopravnih vprašanj vknjižbe. Ugovor, da je pravni posel razveljavljen oziroma razvezan, pa pomeni ugovor materialne narave, zato se o teh vprašanjih razpravlja v pravdnem in ne v zemljiškoknjižnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00026546
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delež na skupnem premoženju - originarna pridobitev lastninske pravice - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
predlog za dopustitev revizije v izvršilnem postopku - postulacijska sposobnost - pooblaščenec - obstoj pooblastila - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje predloga
Predlog se zavrže. Stranka lahko pravdna dejanja opravlja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Prav tako se revizijo lahko vloži le zoper sklepe sodišča druge stopnje, s katerimi je bil postopek pravnomočno končan.
predlog za delegacijo pristojnosti - umik predloga
V zvezi s pravnimi sredstvi velja, da lahko stranka vse dotlej, dokler sodišče ne izda odločbe o pravnem sredstvu, to pravno sredstvo umakne. Po analogiji velja enako glede predlagalnega akta, kakršen je predlog za delegacijo pristojnosti.
ZPP člen 367, 367/2. ZOZP člen 1, 1a, 2, 15, 26. Direktiva 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 1, 3, 5, 13, 13/3.
zavarovalna pogodba - obvezno zavarovanje v prometu - požar - transportno vozilo na železniškem vagonu - kotaleča deželna cesta (Rolling Road, ROLA) - pojem prometne nesreče - pojem uporabe vozila - praksa SEU - dovoljenost revizije - direktna revizija - gospodarsko interesno združenje - vrednost spornega predmeta
Pravilna uporaba materialnega prava v konkretnem primeru narekuje oceno, da je tovorno vozilo, ki je bilo naloženo na oprtni vagon vlaka RoLa, in se je vžgalo in zanetilo požar ter povzročilo škodo na tem vagonu, opravljalo svojo funkcijo prevoznega sredstva.
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali je bila v konkretnem primeru tožniku prisojena primerna in pravična odškodnina iz naslova posameznih postavk nepremoženjske škode.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali se glede na določilo 478. člena OZ zahtevek za znižanje kupnine uresniči tako, da se plačilo kupnine zniža za razliko med vrednostjo stvari ob sklenitvi pogodbe brez napak in vrednostjo, ki bi jo ob sklenitvi pogodbe imela stvar z napako, ali prek stroškov za odpravo teh napak.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 374, 384, 384/1.
predlog za dopustitev revizije - odškodninski spor - nepremoženjska škoda - obrazložitev sodbe - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Predlog se zavrže v delu glede stroškov, sicer se zavrne. Sklep o stroških postopka ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča, zato revizija zoper tak sklep ni dovoljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00038614
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c.
predlog za dopustitev revizije - zahteva za izplačilo dodeljenih nepovratnih sredstev - odškodninska odgovornost - zavrnitev predloga
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
določitev pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - spor iz družinskih razmerij - povezanost postopkov - ugoditev predlogu
Razlogi, na katere je Okrožno sodišče v Kranju oprlo predlog za prenos pristojnosti, utemeljujejo pričakovanje, da bo o predlogu Centra za socialno delo Gorenjska, Enote Kranj, glede odvzema otrok nasprotnima udeležencema, namestitve v zavod in glede drugih medsebojnih razmerij nasprotnih udeležencev in otrok, ki bodo predmet urejanja, ter o predlogu za izdajo začasne odredbe, odločeno hitreje in z manjšimi stroški, če bo o predlogu odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani. To pričakovanje utemeljuje odvisnost odločitev v obeh postopkih (pravdnem in nepravdnem) od zaključkov o primernosti staršev za dodelitev otrok v varstvo in vzgojo, v zvezi s to okoliščino pa je bilo, kot izhaja iz predloga za delegacijo, v pravdnem postopku, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, pridobljenih že več dokazov, vključno z izvedenskim mnenjem.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - razlogi za pritožbo
Toženka pritožbo po 357. a členu ZPP očitno napačno razume kot pravno sredstvo, na podlagi katerega Vrhovno sodišče vsebinsko presoja pravilnost stališč sodišča druge stopnje v razveljavitvenem sklepu. Takih pooblastil Vrhovno sodišče v okviru pritožbenega preizkusa po 357. a členu ZPP nima.