nadomestilo za invalidnost – ustavitev izplačevanja – pogoji za izplačevanje
Toženec z odločitvijo o ustavitvi izplačevanja nadomestila za invalidnost za nazaj od 1. 1. 2006, ker je bil tožnik v delovnem sporu reintegriran v delovno razmerje, sicer ni posegel v pravnomočno odločbo z dne 31. 8. 2006, s katero je bila tožniku priznana pravica do nadomestila za invalidnost za čas od 1. 1. 2006 dalje, vendar je takšna odločitev nezakonita zato, ker je tožnik s prijavo v evidenco brezposelnih in izpolnjevanjem obveznosti po predpisih o zaposlovanju izpolnil pogoje za izplačevanje nadomestila za invalidnost tudi od 1. 1. 2006 dalje.
nepopolna tožba – identifikacija tožbenega zahtevka – določen oziroma določljiv tožbeni zahtevek
S tožbo se lahko uveljavlja le pravno varstvo konkretne vsebine, zato mora biti tožbeni zahtevek določen ali vsaj določljiv. Tak pa je tožbeni zahtevek le tedaj, ko tožnik v tožbi navede historični dogodek, oziroma toliko dejstev, da je omogočena jasna identifikacija zahtevka in njegova ločitev od morebitnih drugih zahtevkov. Tožeča stranka mora v tožbi konkretno navesti dejstva, ki izhajajo iz življenjskega dogodka in utemeljujejo nastanek upravičenja, ki ga uveljavlja s tožbo.
Ker je bila obveznost toženca glede sklenitve pogodbe o zaposlitvi po uspešno opravljenem pravniškem državnem izpitu, za čas trajanja pripravništva in za ustrezno delovno mesto, določena v pogodbi o zaposlitvi, toženec pa je po opravljenem državnem pravniškem izpitu sklenitev pogodbe o zaposlitvi zavrnil, je dolžan povrniti stroške izobraževanja v višini seštevka neto plač, prejetih v času pripravništva.
ok status tožnika je upravičena zahteva tožene stranke kot delodajalca po njegovi zadržanosti glede dajanja izjav preko javnih občil. Javno komentiranje in ocenjevanje dela organa, v katerem je delo opravljal, v objavljenem odprtem pismu, je bilo v nasprotju s kodeksom etike in je škodovalo toženi stranki. Iz teh razlogov ga je tožena stranka utemeljeno spoznala za odgovornega lažje disciplinske kršitve.
ZDR člen 18, 18/3, 72, 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. ZGD-1 člen 505, 515. KZ člen 244, 313.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovodna oseba – individualna pogodba o zaposlitvi – zagovor – vabilo na zagovor – rok za podajo odpovedi – znaki kaznivega dejanja
Tožnici je bil pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi omogočen zagovor. Vabilo na zagovor ji je vročil ustrezen organ, to je edini družbenik tožene stranke, saj je pogodbo o zaposlitvi sklenila kot poslovodna oseba s tem družbenikom, ki je kot lastnik nastopal v vlogi delodajalca. Nobene ovire ni, da ne bi isti organ, ki je pristojen za sklenitev pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo, kateri je zaradi razrešitve prenehal mandat, nastopal v imenu delodajalca tudi pri prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – okoliščine – interesi pogodbenih strank
Na podlagi ugotovitve, da tožena stranka ne razpolaga z delom za tožnika, in zaradi slabega odnosa med zakonito zastopnico tožene stranke in tožnikom je utemeljena odločitev sodišča prve stopnje za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi. Pri odločitvi je tudi pravilno presojalo, ali ima tožena stranka za tožnika na voljo zaposlitev za polni delovni čas in za opravljanje dela po odpovedani pogodbi o zaposlitvi, saj bi bila na takšno delo tožnika dolžna vrniti, če bi bilo reintegracijskemu tožbenemu zahtevku ugodeno.
Za zaključek delovnega razmerja na dan pred sprejemom odločitve sodišča prve stopnje ni pravne podlage, takšna odločitev bi se lahko sprejela, če bi tožnik predlagal sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi in/ali če bi se v času po prenehanju delovnega razmerja ponovno zaposlil. Tožnik se do izdaje izpodbijane sodbe ni ponovno zaposlil, vztrajal je pri renitegracijskem tožbenem zahtevku, tako da mu je sodišče prve stopnje delovno razmerje utemeljeno priznalo do skrajnega možnega dne.
spor majhne vrednosti – nepristop tožene stranke na narok – sodba na podlagi pripoznave
Tožena stranka ni podala zahteve sodišču, da izvede narok za glavno obravnavo, ki v sporih majhne vrednosti ni obligatoren. To pa pomeni, da v konkretnem primeru niso bile izpolnjene predpostavke, na katerih zakon utemeljuje takšno procesno sankcijo, v posledici česar je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Tožnici gre odpravnina ob upokojitvi, četudi je pred upokojitvijo s toženo stranko sklenila posebno pogodbo o zaposlitvi za opravljanje javnih del, saj za takšno pogodbo o zaposlitvi veljajo vse določbe ZDR, tudi določba o odpravnini ob upokojitvi.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 256, 256/1, 257, 257/1, 257/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – ponarejanje listin
Tožnik je na bančnem obrazcu, ki je vseboval podpis in žig delodajalca, označil, da je zaposlen za nedoločen čas, čeprav je bila njegova pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen čas. S takšnim ravnanjem, ki ima vse znake kaznivega dejanja ponarejanja listin, je kršil določila pogodbe o zaposlitvi, tako da mu je toženec utemeljeno podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 81/2-1, 81/2-2, 82. ZPP člen 11, 11/1, 95, 95/1, 95/1-4, 115, 115/1. ZDSS-1 člen 61, 62. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 234, 244.
začasna nezmožnost za delo – invalid – presoja odločitve osebnega zdravnika
Začasna zadržanost od dela se ugotavlja glede na delo, ki je oziroma bi moralo biti zavarovancu zagotovljeno po dokončni in izvršljivi odločbi o priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja.
Če izbrani osebni zdravnik zaradi drugih zdravstvenih razlogov ali zaradi istih zdravstvenih razlogov po tem, ko je že poteklo 30 dni od izdaje odločbe zdravstvene komisije, ne ugotovi začasne nezmožnosti za delo, lahko zavarovanec v roku treh delovnih dni od dneva, ko je bil z oceno izbranega osebnega zdravnika seznanjen, zahteva odločitev imenovanega zdravnika.
kreditna pogodba – izjava o razdrtju pogodbe – dokazilo o prejemu poštne pošiljke – oblikovalni učinek izjave o razdrtju pogodbe – zamudne obresti pred vložitvijo tožbe
Tožeča stranka zgolj s predložitvijo kopije njene knjige oddanih poštnih pošiljk ni dokazala, da sta toženi stranki takšno izjavo tudi prejeli. Iz navedene listine je razvidno le, da naj bi tožeča stranka oddala navedeni pošiljki kot priporočeni (oznaka „R“ pod opombo), pri čemer takšna pošiljka omogoča pridobitev dokaza o vročitvi te pošiljke na zahtevo uporabnika.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-1, 114, 114/3, 122, 122/5, 233, 233/1, 233/1-2, 233/1-3, 233/6, 233/7, 233/7-2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 2, 5, 5/6.
nagrada upravitelja – odmera nadomestila upravitelja – višina nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila – brezplačna pravna pomoč
Dolžniku je dodeljena brezplačna pravna pomoč, zato se iz proračuna črpa sredstva za založitev predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Vendar pa se, ne glede na to, iz katerih sredstev se založi predujem, pri odmeri višine nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila nagrada za delo upravitelja poveča za davek na dodano vrednost (DDV), če je upravitelj zavezanec za plačilo tega davka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – prepoved konkurence – zloraba bolniškega staleža
Odsotnosti z dela zaradi bolezni pomeni, da delavec iz zdravstvenih razlogov ni sposoben opravljati dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, ne pa nujno tudi, da ne more opravljati česa drugega, kar sicer obi
čajno opravlja poleg dela. Navodil zdravnika se mora držati, da bo zdravljenje čim krajše, vzdržati se mora vseh ravnanj, ki bi lahko vplivala na podaljševanje zdravljenja oziroma poslabšanja zdravstvenega stanja. Navedeno pa ne pomeni, da ne sme izvrševati niti tistih običajnih vsakodnevnih opravil, ki jih sicer lahko opravlja poleg svojega dela pri delodajalcu. Iz tega razloga tudi krajše potovanje v drug kraj, kakršno se je tožnici očitalo v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, če ne vpliva na podaljševanje zdravljenja oziroma poslabšanja zdravstvenega stanja in s tem na delovno zmožnost, ne predstavlja utemeljenega razloga za odpoved, ne glede na to, ali delavec formalno krši navodila imenovanega zdravnika.
Ob tem, ko je bila tehnična rešitev po načrtih tožeče stranke že realizirana z izdelavo prototipa naprave, ki je vsebovala rešitev tega tehničnega problema, je neutemeljen pritožbeni očitek, da bi se sodišče moralo ukvarjati z vprašanjem, ali so tisti, ki so bili s to rešitvijo seznanjeni, razumeli novoto izuma. Iz neizpodbitih dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča tako izhaja, da je bilo s tehnično rešitvijo tožnika pred vložitvijo patentne prijave seznanjeno nedoločeno število oseb, ki so sodelovale pri izdelavi prototipa prve naprave. S tem pa je izpolnjen objektivni element iz 2. odst. 12. člena ZIL-1.
Identiteta tožbenega zahtevka je določena s tožbenim predlogom in dejansko podlago tožbenega zahtevka.
Vsebino pogodbe, tudi pogodbe o zaposlitvi, določijo stranke te pogodbe. Če je sporna vsebina ali razlaga pogodbe, kot v konkretnem primeru, je za odločitev bistvenega pomena izpoved obeh strank pogodbe in tudi tistega, ki je pogodbo pripravil. Iz tega razloga zaslišanje samo ene izmed strank pogodbe privede do nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.
Zgolj pavšalna navedba, da se predlagani, a neizvedeni dokazi zavrnejo kot nepotrebni, ker je dejansko stanje dovolj razjasnjeno, ne zadošča, saj stranki ne omogoča vsebinskega dialoga s sodiščem in krni njeno pravico do pritožbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – zagovor
Pri odpovedi ne gre za posebni postopek pri delodajalcu, tako da se tožnik ni bil dolžan na zagovoru pri toženi stranki sklicevati na zdravstvene zadržke, zaradi katerih naj bi odklonil delo. Te zdravstvene zadržke je lahko prvič omenil v tožbi, ki jo je vložil zoper redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zaradi odklanjanja dela.
Kljub temu, da je toženec za tožnika od 25. 7. 2009 do 30. 10. 2009 ugotovil začasno nezmožnost za delo po tem, ko mu je z izpodbijano odločbo bolniški stalež z dnem 24. 7. 2009 zaključil, ima tožnik pravni interes za izpodbijanje te odločbe, ker je uveljavljal ugotovitev njene nezakonitosti in odobritev bolniškega staleža tudi po 30. 10. 2009.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodna razveza – odškodnina – reparacija – zavod – izbris zavoda iz sodnega registra – odgovornost za obveznosti zavoda
Tožnica je upravičena do odškodnine ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi, kljub temu da je bila tožena stranka v času sodnega postopka izbrisana iz sodnega registra.
Toženca kot ustanovitelja izbrisanega zavoda odgovarjata za obveznosti, ki izvirajo na podlagi nezakonito podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062157
ZPP člen 311.
javno priobčevanje fonogramov - dolžnost mesečnega poročanja o obsegu javnega priobčevanja fonogramov – procesna legitimacija – pravni interes
S tožnikovo trditvijo, da je sam nosilec upravičenja iz materialnopravnega razmerja in da uveljavlja svojo pravico, je izkazana njegova procesna legitimacija. Za obstoj procesne legitimacije in s tem dopustnost meritornega odločanja namreč zadošča že zatrjevanje stvarne legitimacije.
ZJU člen 5, 100, 100/1, 154. ZDR člen 37, 83, 83/2, 86, 110, 111, 111/1, 111/1-2.
javni uslužbenec – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – pisna obdolžitev – zagovor
Vsebina očitkov v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora biti identična s pisno obdolžitvijo, pri čemer mora biti pisna obdolžitev jasna, tako da je mogoče ugotoviti, katere konkretne kršitve pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja se delavcu očitajo, saj se delavec le tako lahko zagovarja.