Stroški, ki upniku nastanejo zato, ker je predlagal odlog izvršbe, niso stroški, ki bi bili potrebni za izvršbo, ker le takšne stroške mora dolžnik povrniti upniku (5. odst. 38. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju).
Status voznika začetnika je povezan s pridobitvijo katere od kategorij A2, A ali B, kar pomeni, da če oseba „izčrpa“ ta status pri kategoriji A, ni več voznik začetnik, če pozneje pridobi kategorijo B.
ZKP člen 371, 371/1-3, 383, 383/1-1, 387, 442, 442/1.
vabilo obdolžencu - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca - pritožba v korist soobdolženca
Glavno obravnavo, ki se vodi po določilih ZKP o skrajšanem postopku, je mogoče opraviti, če so na njej navzoče osebe, katerih navzočnost je na njej obvezna, tudi obdolženec. Izjema od tega je določena v I. odst. 442. čl. ZKP, kjer je kot prvi pogoj (ob preostalih) določeno, da mora biti obdolženi, kateri se je ne udeleži, nanjo v redu povabljen. Obdolženi, kateri se je pritožil, na zadnjo obravnavo ni bil vabljen. Sodišče se je zadovoljilo z obljubo njegovega zagovornika na prejšnji obravnavi,da bo o obravnavi „obvestil svojo stranko“. Takšnega vabljenja obdolženca ZKP ne pozna, zato ni bilo pogojev za njegovo sojenje v nenavzočnosti. To pa velja tudi za drugega obdolženca, kateri tudi ni bil vabljen. Ta se ni pritožil. Sta pa zadevi vodeni proti obema medsebojno povezani, zato je bilo potrebno z uporabo določil čl. 387 ZKP sodbo razveljaviti tudi zanj.
pravica do popravka – pogoji za objavo popravka – prizadetost pravice ali interesa
Trditve, da tožnica ravna v nasprotju z zakonom, so nedvomno takšne navedbe, da so prizadele tožničin interes oziroma pravico.
To, ali je novinar presegel „svoja pooblastila“ ali ne, za odločitev o tožbenem zahtevku na objavo popravka ni bistveno. Pravica do popravka ne predstavlja civilnopravne sankcije ali kazni za protipravno – napačno ravnanje novinarja. Je le način, na katerega lahko vsakdo s sredstvi medijskega prava brani svoje pravice in interese z učinkovitim sodelovanjem v javni razpravi.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje brez privolitve – nujni postopek – ugotavljanje pogojev za prisilno hospitalizacijo – konkretnost ugotovitev
Posplošene ugotovitve motnje volje, čustvovanja in motnje mišljenja pri udeležencu še ne potrjujejo suma shizofrenske psihoze, predvsem pa niso bile prepričljivo ugotovljene okoliščine, da bi udeleženec ogrožal svoje zdravje ali zdravje drugih, ali da bi povzročal hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim.
Če je oseba že odpuščena iz psihiatrične bolnišnice oz. poteka pritožbeno obravnavanje v času, ko je že potekel rok za zadržanje osebe, se postopek ustavi.
ZFPPIPP člen 59, 59/1, 103, 103/2, 103/3, 121, 153, 153/3. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 2, 12, 12/1.
prisilna poravnava – predujem za kritje stroškov prisilne poravnave – nagrada upravitelja - ocena višine nadomestila
Sodišče prve stopnje se je pri oceni višine nadomestila zaradi odmere predujma pravilno oprlo na podatke iz listine, ki jo je, skupaj s predlogom za začetek postopka prisilne poravnave, predložil dolžnik.
ZPP člen 282, 282/2, 318, 339, 339/2, 339/2-7. ZUstS člen 43.
učinek razveljavitve s strani Ustavnega sodišča – zamudna sodba – nepristop tožene stranke na prvi narok
Ustavno sodišče je ugotovilo protiustavnost 2. odstavka 282. člena ZPP, zaradi česar je to zakonsko določbo razveljavilo. Skladno s 44. členom ZUstS se del zakona, ki ga Ustavno sodišče RS razveljavi, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo, saj za izdajo zamudne sodbe zaradi izostanka tožene stranke s poravnalnega naroka oziroma prvega naroka za glavno obravnavo v zakonu ni več podlage.
Vsebino pogodbe, tudi pogodbe o zaposlitvi, določijo stranke te pogodbe. Če je sporna vsebina ali razlaga pogodbe, kot v konkretnem primeru, je za odločitev bistvenega pomena izpoved obeh strank pogodbe in tudi tistega, ki je pogodbo pripravil. Iz tega razloga zaslišanje samo ene izmed strank pogodbe privede do nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.
Zgolj pavšalna navedba, da se predlagani, a neizvedeni dokazi zavrnejo kot nepotrebni, ker je dejansko stanje dovolj razjasnjeno, ne zadošča, saj stranki ne omogoča vsebinskega dialoga s sodiščem in krni njeno pravico do pritožbe.
ZDR člen 18, 18/3, 72, 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. ZGD-1 člen 505, 515. KZ člen 244, 313.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovodna oseba – individualna pogodba o zaposlitvi – zagovor – vabilo na zagovor – rok za podajo odpovedi – znaki kaznivega dejanja
Tožnici je bil pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi omogočen zagovor. Vabilo na zagovor ji je vročil ustrezen organ, to je edini družbenik tožene stranke, saj je pogodbo o zaposlitvi sklenila kot poslovodna oseba s tem družbenikom, ki je kot lastnik nastopal v vlogi delodajalca. Nobene ovire ni, da ne bi isti organ, ki je pristojen za sklenitev pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo, kateri je zaradi razrešitve prenehal mandat, nastopal v imenu delodajalca tudi pri prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
ok status tožnika je upravičena zahteva tožene stranke kot delodajalca po njegovi zadržanosti glede dajanja izjav preko javnih občil. Javno komentiranje in ocenjevanje dela organa, v katerem je delo opravljal, v objavljenem odprtem pismu, je bilo v nasprotju s kodeksom etike in je škodovalo toženi stranki. Iz teh razlogov ga je tožena stranka utemeljeno spoznala za odgovornega lažje disciplinske kršitve.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – okoliščine – interesi pogodbenih strank
Na podlagi ugotovitve, da tožena stranka ne razpolaga z delom za tožnika, in zaradi slabega odnosa med zakonito zastopnico tožene stranke in tožnikom je utemeljena odločitev sodišča prve stopnje za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi. Pri odločitvi je tudi pravilno presojalo, ali ima tožena stranka za tožnika na voljo zaposlitev za polni delovni čas in za opravljanje dela po odpovedani pogodbi o zaposlitvi, saj bi bila na takšno delo tožnika dolžna vrniti, če bi bilo reintegracijskemu tožbenemu zahtevku ugodeno.
Za zaključek delovnega razmerja na dan pred sprejemom odločitve sodišča prve stopnje ni pravne podlage, takšna odločitev bi se lahko sprejela, če bi tožnik predlagal sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi in/ali če bi se v času po prenehanju delovnega razmerja ponovno zaposlil. Tožnik se do izdaje izpodbijane sodbe ni ponovno zaposlil, vztrajal je pri renitegracijskem tožbenem zahtevku, tako da mu je sodišče prve stopnje delovno razmerje utemeljeno priznalo do skrajnega možnega dne.
spor majhne vrednosti – nepristop tožene stranke na narok – sodba na podlagi pripoznave
Tožena stranka ni podala zahteve sodišču, da izvede narok za glavno obravnavo, ki v sporih majhne vrednosti ni obligatoren. To pa pomeni, da v konkretnem primeru niso bile izpolnjene predpostavke, na katerih zakon utemeljuje takšno procesno sankcijo, v posledici česar je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062157
ZPP člen 311.
javno priobčevanje fonogramov - dolžnost mesečnega poročanja o obsegu javnega priobčevanja fonogramov – procesna legitimacija – pravni interes
S tožnikovo trditvijo, da je sam nosilec upravičenja iz materialnopravnega razmerja in da uveljavlja svojo pravico, je izkazana njegova procesna legitimacija. Za obstoj procesne legitimacije in s tem dopustnost meritornega odločanja namreč zadošča že zatrjevanje stvarne legitimacije.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 81/2-1, 81/2-2, 82. ZPP člen 11, 11/1, 95, 95/1, 95/1-4, 115, 115/1. ZDSS-1 člen 61, 62. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 234, 244.
začasna nezmožnost za delo – invalid – presoja odločitve osebnega zdravnika
Začasna zadržanost od dela se ugotavlja glede na delo, ki je oziroma bi moralo biti zavarovancu zagotovljeno po dokončni in izvršljivi odločbi o priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja.
Če izbrani osebni zdravnik zaradi drugih zdravstvenih razlogov ali zaradi istih zdravstvenih razlogov po tem, ko je že poteklo 30 dni od izdaje odločbe zdravstvene komisije, ne ugotovi začasne nezmožnosti za delo, lahko zavarovanec v roku treh delovnih dni od dneva, ko je bil z oceno izbranega osebnega zdravnika seznanjen, zahteva odločitev imenovanega zdravnika.
S tem, ko je na obstoj relevantnega dejstva sklepalo zgolj na podlagi trditev tožene stranke, ne da bi izvedlo predlagane dokaze, je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, saj je na ta način tožeči stranki onemogočilo obravnavanje pred sodiščem. Tako kot je ta kršitev podana takrat, kadar sodišče s svojim ravnanjem stranki, ki se sklicuje na pravno relevantno dejstvo, ne omogoči dokazovanje tega dejstva, je enaka kršitev podana v razmerju do nasprotne stranke, kadar bi zgolj sledilo trditvam stranke, na kateri je trditveno in dokazno breme, ne da bi izvajalo z njene strani predlagane dokaze.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062159
ZASP člen 168. ZPP člen 108, 108/1, 180, 180/1, 339, 339/2, 339/2-14.
sodba na podlagi pripoznave – javno priobčevanje fonogramov – določnost civilne kazni – določnost tožbenega zahtevka
Sodišče prve stopnje je v posledici nepopolne tožbe, ki ni obsegala določno postavljenega zahtevka v zvezi z višino civilne kazni, z izpodbijanim delom sodbe naložilo toženi stranki plačilo nedoločnega denarnega zneska. Tako ni jasno, o čem je sodišče prve stopnje odločilo, sodbe pa v tem delu tudi ni mogoče izvršiti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – prepoved konkurence – zloraba bolniškega staleža
Odsotnosti z dela zaradi bolezni pomeni, da delavec iz zdravstvenih razlogov ni sposoben opravljati dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, ne pa nujno tudi, da ne more opravljati česa drugega, kar sicer obi
čajno opravlja poleg dela. Navodil zdravnika se mora držati, da bo zdravljenje čim krajše, vzdržati se mora vseh ravnanj, ki bi lahko vplivala na podaljševanje zdravljenja oziroma poslabšanja zdravstvenega stanja. Navedeno pa ne pomeni, da ne sme izvrševati niti tistih običajnih vsakodnevnih opravil, ki jih sicer lahko opravlja poleg svojega dela pri delodajalcu. Iz tega razloga tudi krajše potovanje v drug kraj, kakršno se je tožnici očitalo v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, če ne vpliva na podaljševanje zdravljenja oziroma poslabšanja zdravstvenega stanja in s tem na delovno zmožnost, ne predstavlja utemeljenega razloga za odpoved, ne glede na to, ali delavec formalno krši navodila imenovanega zdravnika.
Kljub temu, da je toženec za tožnika od 25. 7. 2009 do 30. 10. 2009 ugotovil začasno nezmožnost za delo po tem, ko mu je z izpodbijano odločbo bolniški stalež z dnem 24. 7. 2009 zaključil, ima tožnik pravni interes za izpodbijanje te odločbe, ker je uveljavljal ugotovitev njene nezakonitosti in odobritev bolniškega staleža tudi po 30. 10. 2009.
Ker je bila obveznost toženca glede sklenitve pogodbe o zaposlitvi po uspešno opravljenem pravniškem državnem izpitu, za čas trajanja pripravništva in za ustrezno delovno mesto, določena v pogodbi o zaposlitvi, toženec pa je po opravljenem državnem pravniškem izpitu sklenitev pogodbe o zaposlitvi zavrnil, je dolžan povrniti stroške izobraževanja v višini seštevka neto plač, prejetih v času pripravništva.