NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0057658
ZOdvT člen 21, 22, 22/1, 22/2, 36. ZST-1 člen 30, 30/3. ZDZdr člen 68.
prisilna hospitalizacija – vrednost spornega predmeta – odmera nagrade odvetniku – izplačilo nagrade iz državnega proračuna – sistemska razlaga – ius nudum – razlaga ratio legis – taksa za pritožbo
V postopkih po ZDZdr se kot podlaga za odmero nagrade odvetniku določi vrednost predmeta v skladu z določbo 2. odst. 22. člena Z OdvT (praviloma 4.000,00 EUR).
izbris iz registra brez likvidacije – procesna legitimacija za vložitev pritožbe – udeleženec v postopku – nedovoljena pritožba
Po določbi 3. točke 432. člena ZFPPIPP je lahko udeleženec postopka izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije upnik družbe, nad katero se vodi postopek izbrisa, če vloži ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa. Pritožnik kot upnik družbe, nad katero se vodi postopek, takšnega ugovora ni vložil. Zato nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0057652
ZOZP člen 38, 41. OZ člen 347, 357. ZPP člen 7, 8, 212, 350, 350/2, 358, 358-5, 436, 436/3. ZIZ člen 62, 62/2.
zastaranje regresnega zahtevka – Slovensko zavarovalno združenje – zastaranje obresti – verodostojna listina v pravdnem postopku - izvršba na podlagi verodostojne listine - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi – zmotna uporaba materialnega prava
Ker gre v konkretnem primeru za pravi regresni zahtevek, ne pride v poštev določilo 357. člena OZ o zastaralnih rokih pri zavarovalnih pogodbah, pa tudi ne določila OZ o zastaranju odškodninskih terjatev. Zastaranje regresnega zahtevka Združenja začne teči po izplačilu odškodnine in zanj velja splošni, petletni, zastaralni rok.
Za odločitev o zahtevku je relevantno listinsko stanje v času izdaje sodbe, listine, ki so bile podlaga za izdajo sklepa o izvršbi pa v pravdnem postopku izgubijo pomen, ki so ga imele v postopku izvršbe. Tako imajo le še takšno dokazno moč, kot vsi ostali dokazi, ter jih sodišče po načelu proste presoje dokazov ocenjuje skupaj z njimi.
V pravdnem postopku bi moralo sodišče odločiti, ali ostane plačilni nalog v celoti ali deloma v veljavi ali pa se razveljavi. V postopku, ki teče po vloženem ugovoru, sodišče namreč ugotavlja, ali je bil plačilni nalog utemeljen. Gre za presojo pravilnosti sodne odločitve - plačilnega naloga. Enako velja za presojo sklepa o izvršbi.
ZPP člen 32, 32/2, 458, 458/1, 481, 481/1, 481/1-2.
gospodarski spor – stvarna pristojnost – samostojni podjetnik – fizična oseba – spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi
Vtoževana terjatev ne temelji na razmerju s tožencem kot samostojnim podjetnikom, ki bi bilo v zvezi z opravljanjem njegove pridobitne dejavnosti, pač pa na razmerju s tožencem kot fizično osebo, ki je lastnik prostora, v katerega je tožnica dobavljala toplotno energijo, kar ne utemeljuje zaključka, da gre za gospodarski spor. Sodišče prve stopnje tako ni odločalo o zadevi, za katero ne bi bilo stvarno pristojno.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izpodbita domneva izbrisnega razloga – sprejemanje uradnih pošiljk na poslovnem naslovu
Dolžnik je s pritožbo uspel izpodbiti domnevo izbrisnega razloga s tem, da je trdil, da je na naslovu vpisan v sodni register znan; da pa mu je bil sklep o začetku postopka izbrisa kot tudi izpodbijani sklep osebno vročen na tem naslovu, izhaja iz podpisanih vročilnic v spisu.
ZOR člen 376, 376/1, 377, 377/1, 377/2. KZ člen 111, 111-4, 325, 325/1.
nepremoženjska škoda – zastaranje – škoda povzročena s kaznivim dejanjem
Kadar je povzročena škoda s kaznivim dejanjem, je za zastaranje odškodninskega zahtevka odločilen tek zastaralnega roka po končanem pretrganju zastaranja kazenskega pregona. Od tega trenutka teče bodisi zastaralni rok za odškodninske terjatve ali relativni zastaralni rok za zastaranje kazenskega pregona, če je ta daljši od prvega.
izločitvena pravica in prijava - preizkus terjatve - meje preizkusa terjatve - pravni interes za pritožbo
Pravni interes za pritožbo ima tisti, čigar pravni položaj bi se z odločbo pritožbenega sodišča lahko izboljšal. Meje njegove pritožbene pravovarstvene potrebe pa so njegovi zahtevki in predlogi, kot jih je postavil pred sodiščem prve stopnje.
Ker upnika zahtevata s pritožbo nekaj, kar ni bilo predmet njune prijave terjatve, njuni pritožbi nista dovoljeni.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – obstoj delovnega razmerja – mirovanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik bi lahko podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, le če bi predhodno pravočasno na toženo stranko naslovil zahtevo za vrnitev na delo po mirovanju pravic in obveznosti, do česar je prišlo zaradi napotitve na delo v tujino skladno z ZTPDR. Ker pravice do vrnitve na delo ni uveljavljal pravočasno, ampak šele pet mesec po prenehanju razlogov za mirovanje pravic in obveznosti, delovno razmerje s toženo stranko ni bilo vzpostavljeno. Iz tega razloga delovnega razmerja oziroma pogodbe o zaposlitvi tožnik tudi ni mogel izredno odpovedati.
ZTLR člen 14, 14/1. SPZ člen 66, 66/1. ZOR člen 219. OZ člen 190.
uporabnina – plačilo uporabnine – izročitev nepremičnine v soposest in souporabo – solastniki - solastnina
Solastniki imajo pravico uporabljati solastno stvar v sorazmerju s svojim solastninskim deležem, ne da bi s tem kršili pravice drug do drugega. V primeru kršitve pravic drugega na solastni stvar ima lastnik pravico do nadomestitve koristi, ki jo je imel drugi zaradi uporabe lastnikove stvari. To določbo je treba razumeti v povezavi s splošnim pravilom neupravičene pridobitve. To pomeni, da je potrebno na eni strani izkazati korist tistega, ki je solastno stvar uporabljal ter na drugi strani prikrajšanje tistega, čigar stvar je bila neupravičeno uporabljena.
Po določbi 1. odst. 30. člena ZPP so za sojenje v premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000,00 EUR pristojna Okrajna sodišča. V predmetni zadevi pa gre prav za takšen spor.
ZGD-1 člen 3, 3/3, 3/3-2, 12, 13, 21, 21/1. ZZ člen 13, 14, 15. ZSReg člen 30, 30/2.
firma – firma zavoda – že obstoječa firma gospodarske družbe – dodatne sestavine – načelo izključnosti – zaščita firme
Napačno je stališče, da zgolj glede na različno materialnopravno podlago, ki ureja pravno organizacijske oblike gospodarske družbe in zavoda je dopustno, da uporabljata gospodarska družba in zavod enake sestavine v svojem nazivu.
Določba 13. člena ZGD-1 kot rečeno določa, da sestavine firme ne smejo biti take, da spravljajo ali utegnejo spraviti v zmoto glede vrste ali obsega poslovanja, ali da bi utegnilo priti do zamenjave s firmo ali znakom razlikovanja druge osebe ali bi kršile pravice drugih oseb. Pri tem so kot druge osebe mišljeni različni subjekti, tudi zavodi in ne le gospodarske družbe.
neupravičena obogatitev – spor majhne vrednosti – priznanje dejstev – vrnitev stvari
Če tožeča stranka kot prikrajšanec zahteva denarno nadomestilo vrednosti dosežene koristi namesto vrnitve stvari, pa se toženec kot okoriščenec temu zahtevku v postopku ne upira, mu ne nasprotuje, hkrati pa zatrjuje, da s stvarjo fizično ne razpolaga, se šteje, da sam priznava, da vrnitev stvari v naravi ni mogoča. Priznanih dejstev pa ni treba niti dokazovati niti jih sodišču prve stopnje ni bilo treba obrazložiti.
Dejanje izmikanja preizkusu alkoholiziranosti mora biti hoteno na strani tistega, ki s tem izgubi zavarovalne pravice. Torej mora ta določeno dejanje storiti ali ga opustiti prav z namenom izogniti se preizkusu alkoholiziranosti.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – dokaz o lastništvu objekta – nepredložitev dokaza o lastništvu objekta
Po določbi 2. odstavka 433. člena ZFPPIPP mora upravičeni predlagatelj predlogu za izbris priložiti dokaz, da je lastnik objekta iz 1. odstavka tega člena. Ker zakon izrecno nalaga predlagatelju, da predlogu priloži takšen dokaz, so neutemeljene navedbe pritožnika, da bi sodišče takšne podatke, torej podatke o lastništvu, lahko pridobilo samo.
Sodišče je pravilno uporabilo določbo 4. odstavka 286. člena ZPP, ko v zvezi s trajanjem in intenzivnostjo telesnih in duševnih bolečin ter strahu ni upoštevalo dejanskih trditev, ki jih je tožnik podal po prvem naroku za glavno obravnavo.
Tožeča stranka ni bila dolžna še posebej predložiti dokazila o plačilu, vendar se od nje pričakuje, da bo plačilno sredstvo, na podlagi katerega bo izvedla plačilo sodne takse opremila z zadostnimi podatki, iz katerih bo mogoče ugotoviti, na katero zadevo se plačilo takse nanaša, o čemer je bila tožeča stranka z plačilnim nalogom izrecno opozorjena.
Nadomestni (komplementarni) prevzem nepremičnine po 5. odstavku 19. člena ZVKSES ni le pravica prodajalca, ki želi izpolniti svojo pogodbeno obveznost proti kupcu, ki takšno pravilno izpolnitev neutemeljeno zavrača, ampak celo njegova obveznost, če želi zavarovati svoj pravni položaj in preprečiti nastop negativnih pravnih posledic, npr. nastop zamude in s tem tek pogodbene kazni.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – udeleženci postopka izbrisa – sklep o obstoju izbrisnega razloga – upnik družbe
Glede na 2. odst. 439. člena ZFPPIPP, ki določa, da lahko le udeleženec postopka vloži pritožbo proti sklepu o obstoju izbrisnega razloga, pritožba upnika ni dovoljena, saj upnik ni postal udeleženec tega postopka.
vročanje – fikcija vročitve – rok – potek pritožbenega roka – začetek teka roka za pritožb pri vročanju na podlagi fikcije
Iz povratnice v spisu je razvidno, da je vročevalec dne 20. 1. 2010 v hišnem predalčniku pustil obvestilo. Ker dolžnica pisanja ni dvignila v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, to je 5. 2. 2010. Petnajstdnevni rok za pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje je potekel 20. 2. 2010.
Zaznamba spora se dovoli na podlagi tožbe, vložene proti imetniku vknjižene lastninske pravice v primerih, določenih v 1. odst. 79. člena ZZK-1. Iz vsebine te določbe jasno izhaja, da se v zemljiški knjigi zaznamuje že vložitev tožbe. Ni stvar zemljiškoknjižnega sodišča, da bi odločalo o tem, ali je bila v pravdnem postopku plačana sodna taksa za tožbo, torej ali je tožba sploh dopustna, saj bo o tem odločilo sodišče v pravdi.