sprememba ponudbe – bistveno spremenjena ponudba – sprejem ponudbe s predlogom naj se spremeni – prodajna pogodba
Če se sprememba ponudbe nanaša na drugačno kakovost blaga, se šteje, da bistveno spreminja ponudbo, kar pomeni, da tako spremenjena ponudba terja tudi sprejem spremenjene ponudbe.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. ZPP člen 180, 180/2, 217, 217/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZDSS-1 člen 5, 31, 34.
individualni delovni spor – spor o prenehanju delovnega razmerja – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – vrednost spornega predmeta – dokazovanje – načelo kontradiktornosti – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Upoštevaje, da gre za individualni delovni spor, tako da pristojnost sodišča ni odvisna od vrednosti spornega predmeta, in da gre za spor glede obstoja in prenehanja delovnega razmerja, v katerem je v vsakem primeru dovoljena revizija, tožniku vrednosti spornega predmeta v tožbi ni bilo treba navesti.
Sodišče prve stopnje je dokaz z vpogledom v sodni register, na katerega je praktično v celoti oprlo svojo odločitev o podrednem tožbenem zahtevku, izvedlo in ocenjevalo izven glavne obravnave, s čimer je kršilo načelo neposrednosti oziroma je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – vinjenost – dokazovanje
Tožena stranka je dejstvo, da je bil tožnik na delu vinjen, dokazala tako z alkotestom kot z izpovedbami prič. Upoštevaje, da je splošno znano dejstvo, da vinjenost vpliva na kognitivne sposobnosti posameznika, s tem pa tudi na njegove delovne sposobnosti, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana zaradi vinjenosti, zakonita.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 901, 90/3, 90/4. ZOFVI člen 115.
vzgoja in izobraževanje - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ustrezna zaposlitev - sorazmerni del odpravnine
Za organizacijo delovnega procesa je odgovoren delodajalec, zato mnenje posameznih delavcev, ki glede na zaposlitev ne zagotavljajo dela, ne more biti odločilno pri ugotavljanju obsega potrebe po določenem delu. Glede na navedeno sodišče prve stopnje utemeljeno ni izvedlo dokaza z zaslišanjem teh delavcev, ko je presojalo zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Četudi je tožnik ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi sprejel ponudbo za novo zaposlitev, ki ni ustrezna (gre za zaposlitev s krajšim delovnim časom od polnega), je sodišče prve stopnje utemeljeno presojalo le utemeljenost odpovednega razloga in ne zakonitost odpovedi v celoti. Zaradi dejstva, da je bila nova pogodba o zaposlitvi sklenjena za neustrezno zaposlitev, je tožnik upravičen le do sorazmernega dela odpravnine.
ZJU člen 96. ZPol člen 3. Uredba o pogojih in višini dodatka za plačilo povečanega obsega dela člen 2, 2/1-1, 2/1-4, 4, 4/1, 6.
javni uslužbenec – dodatek k plači – povečan obseg dela
Tožnik ni upravičen do vtoževanega dodatka za delo pri projektu predsedovanja EU, saj s predstojnikom ni sklenil ustreznega dogovora, poleg tega pa dodatnega dela niti ni opravljal, ampak je opravljal le redno delo. Zaradi nadpovprečne obremenjenosti pri opravljanju rednega dela je dodatek k plači tudi prejel.
ZPIZ-1 člen 12, 59, 249. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZDSS-1 člen 63, 81, 81/2, 82, 82/1.
državna pokojnina - zavrženje zahteve - dokončna in pravnomočna odločba
Toženec je ravnal pravilno, ker je tožničino ponovno vlogo za priznanje pravice do državne pokojnine zavrgel, saj je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno in se dejanska in pravna podlaga nista spremenili. Pri odločanju tudi ni bilo mogoče upoštevati odločbe o prijavljenem stalnem prebivališču v Republiki Sloveniji v spornem obdobju, saj je bila ta odločba izdana šele po dokončni odločbi oz. po zaključku upravnega postopka.
plača – osnovna plača – dodatek k plači – javna dela
Tožena stranka se je s posebno pogodbo o zaposlitvi zavezala tožnici dati več pravic iz naslova osnovne plače in dodatkov k plači, tako da je svojo zavezo dolžna izpolniti ne glede na dejstvo, da je tožnica delo opravljala kot brezposelna oseba v okviru programa javnih del.
dodelitev mladoletnega otroka – želje otroka – korist otroka
Mnenje in želje otroka, ki je sedaj sta 13 let, ob vložitvi tožbe pa je bil star 10 let, za sodišče ni obvezujoče. Sodišče mora skrbeti za korist otroka. Otrok te starosti pa ne more z gotovostjo vedeti, kaj je njegova korist.
prepoved odsvojitve in obremenitve – pogodba o dosmrtnem preživljanju - dedič imetnice pravice prepovedi odsvojitve in obremenitve - prenehanje pravice prepovedi odsvojitve in obremenitve s smrtjo imetnice
Ob ugotovitvi, da je dedič vstopil v vse pravice in obveznosti pokojne imetnice pravice prepovedi odsvojitve in obremenitve, ki je bila vknjižena v zemljiško knjigo, pravica prepovedi odsvojitve in obremenitve s smrtjo imetnice ni prenehala.
odškodninska odgovornost delavca – zamudna sodba – odgovor na tožbo – število izvodov vloge
Tožena stranka je sicer podala odgovor na tožbo, ki pa ga je podala le v enem izvodu, tako da je sodišče prve stopnje izdalo sklep o dopolnitvi toženčeve vloge. Ker tožena stranka ni ravnala skladno s sklepom sodišča, je le-to v nadaljevanju odgovor na tožbo zavrglo. Pritožbeno sodišče je pritožbo tožene stranke zoper sklep zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Tako je bilo potrebno šteti, da tožena stranka ni odgovorila na tožbo, torej so bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti
Na podlagi ugotovitve, da je bila tožnica edina izmed delavcev na delovnem mestu skrbnika prodajnih razgovorov, ki v spornem času več kot tri zaporedne mesece ni dosegla predvidene kvote razgovorov, ki se je zahtevala, ji je tožena stranka po opravljenem zagovoru utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
ZDR člen 184, 184/2. OZ člen 131. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije člen 2, 2/1, 21. ZPP člen 279.a. ZDSS-1 člen 34. ZBPP člen 46.
odškodninska odgovornost delodajalca – kršitev pravic – razporeditev delavca v drug kraj – dokazovanje – izdaja sodbe brez glavne obravnave – stroški postopka – brezplačna pravna pomoč
Zaradi nezakonite razporeditve v drug kraj je tožnica upravičena tudi do odškodnine iz naslova povrnitve stroškov za parkiranje vozila, s katerim se je dnevno vozila na delo k novemu delodajalcu. Ti stroški ne bi nastali, če ne bi bilo nezakonite odločitve tožene stranke o premestitvi tožnice k novemu delodajalcu v drug kraj.
Glede na to, da je bila tožnici odobrena brezplačna pravna pomoč, ni podlage za izvedbo pobotanja oz. medsebojnega poračunavanja stroškov ene in druge stranke glede na uspeh v postopku.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ustrezna zaposlitev
Četudi tožnik po novi pogodbi o zaposlitvi ne prejema enake plače, kot jo je prejemal pred odpovedjo, to ne vpliva na zakonitost odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi niti na presojo, da mu je bila ob odpovedi ponujena nova pogodba o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev.
ZZK-1 člen 22, 22/5, 63, 63/1, 79, 161, 161/3, 161/3-3.
zaznamba spora – pridobitev lastninske pravice na izvedeni način – pogoji za vpis
Zaznamba spora o pridobitvi pravice ni dovoljena, če predlagatelj uveljavlja pridobitev lastninske ali druge stvarne pravice na izvedeni način, prav tako pa ni dovoljena, če predlagatelj s tožbo ne zahteva ugotovitve obstoja svoje pravice.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog
Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo dela in naloge, kot jih je tožnica opravljala (ne ozirajoč se na to, pod kakšnim nazivom jih je opravljala), in dejstvo, da se je obseg le-teh bistveno zmanjšal, zaradi česar je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga utemeljeno zavrnilo.
Izvedenec mora zahtevati nagrado in povračilo stroškov takoj po izdelavi izvedenskega mnenja oziroma takoj po ustnem podajanju izvida in mnenja oziroma po nastanku stroškov, sicer svojo pravico do nagrade oziroma povrnitve stroškov izgubi. Vendar pa je sodišče dolžno izvedenca na to njegovo pravico opozoriti. Opustitev opozorila na navedeno prekluzijo je kršitev postopka.
poslovni prostor – vlaganja – najemnikova vzgajanja v poslovni prostor
Ko gre za najemnikova vlaganja v poslovni prostor, je treba ločevati med vlaganji, s katerimi najemnik tako uredi poslovni prostor, da ga je mogoče uporabiti v namen, ki je določen z najemno pogodbo, in vlaganji, ki ta okvir (stroški ureditve, popravil in vzdrževanja) presegajo. Prva so urejena z dispozitivnimi določbami 14. do 17. člena ZPSPP, povračila za druge pa je mogoče zahtevati na podlagi pogodbe (če je bilo pogodbeno razmerje urejeno tudi glede vlaganj) ali pa na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi oziroma poslovodstvu brez naročila.