OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057678
OZ člen 131, 132, 153, 153/2. ZVCP-1 člen 103. ZPP člen 243.
prispevek oškodovanca – vožnja po pešpoti – nesreča v parku – kolesar – upoštevanje bolezenskega stanja oškodovanca – primernost dokaza z izvedencem
Ker mora odgovorna oseba sprejeti oškodovanca takšnega, kot je, in ker je ugotovljeno, da je bila poškodba sprožilni vzrok za težave, ki se prej niso manifestirale, je odveč ugibanje, kdaj bi se le-te pojavile sicer.
Prvostopno sodišče je ocenilo, da obstajajo vsi elementi dejanskega stanu, ki je opredeljen v 2. točki 1. odstavka 19. člena ZFPPod. Ker je ugotovilo, da že prijavljena terjatev družbe M. I. d.o.o. Ljubljana presega znesek vtoževane terjatve, se je ukvarjalo le z vprašanjem obstoja te terjatve. Pri tem je pravilno kot pravno odločilno upoštevalo, da terjatev upnika M. I. d.o.o. temelji na pravnomočni sodni odločbi, plačilnemu nalogu Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Plg 13/2004 z dne 11. 10. 2004.
Obveznost tožeče stranke, da ravna v skladu z določbo 10. člena ZFPPod in predlaga stečajni postopek oziroma postopek prisilne poravnave v skladu z določbo 1. odstavka 13. člena ZFPPod, je torej obstajala ves čas ugotovljene kapitalske neustreznosti, vse od leta 1999 dalje. Ves ta čas je torej obstajalo tudi stanje protipravne opustitve dolžnih ukrepov, vse do vložitve predloga za začetek stečajnega postopka. Zato zastaranje terjatve ni moglo začeti teči pred začetkom stečajnega postopka.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – kršitev pravice do sojenja v razumnem roku – protipravno ravnanje države – merila za ugotovitev kršitve pravice – nerazumno dolžina sodnega postopka – vzorčni postopek
Država objektivno odgovarja za povzročeno škodo, nastalo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, vendar pa je treba tudi v tem primeru ugotavljati, ali ravnala protipravno. Pri tem pa je potrebno presojati merila kot so zapletenost zadeve, ravnanje državnih oblasti, ravnanje pritožnika in pomen zadeve za pritožnika. Zgolj trajanje postopka še ne utemeljuje sklepa o obstoju protipravnega ravnanja. Presoja (ne)razumnosti dolžine določenega sodnega postopka je odvisna od okoliščin vsakega posameznega primera.
Medicinski delavec ne ravna, kot je treba, kadar je poslabšanje pacientovega zdravja posledica njegovega strokovno nepravilnega ravnanja (takoimenovana medicinska ali strokovna napaka), ali kadar je ravnanje po strokovni plati sicer neoporečno (lege artis), vendar pacient v poseg v lastno telesno integriteto ni predhodno informirano privolil (zaradi neizpolnjene ali nezadostno izpolnjene pojasnilne dolžnosti).
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0057630
ZD člen 163. ZPP člen 337, 337/1.
prekluzije v zapuščinskem postopku
Dedič sme v pritožbi navajati nova dejstva ter predlagati nove dokaze, če jih brez svoje krivde ni mogel navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje.
Dedič je ravnal brez krivde, če ni nasprotoval pogodbi o dosmrtnem preživljanju na edinem naroku za zapuščinsko obravnavo, na katerem je za to pogodbo prvič slišal, na naroku ni imel pooblaščenca, sodišče pa ga ni poučilo, da kasneje ne bo smel navajati nič, česar ni navedel na naroku.
Ker se je toženka uprla vrnitvi tožnikovih stvari s sklicevanjem na svojo pridržno pravico, bi moral tožnik, da bi s takšnim zahtevkom uspel, dokazati ne samo, da je lastnik spornih stvari in da so te v toženkini posesti, ampak tudi, da je že poravnal toženkino terjatev iz naslova zapadle najemnine, ki jo je ob prenehanju najemnega razmerja še dolgoval toženki.
Delno plačilo, ki je posledica izvršbe, ne zadošča za prenehanje pridržne pravice.
uporaba denacionalizirane nepremičnine – nadomestilo za izgubo koristi z uporabo nepremičnine – višina nadomestila - tek zamudnih obresti od prisojene uporabnine
Metod za ugotovitev izgubljene koristi oziroma nadomestila je več, izbira konkretne metode pa je odvisna od okoliščin konkretnega primera.
Za upoštevanje pretekle sodne prakse in za priznavanje teka zakonskih zamudnih obresti od izdaje sodbe ob sedanji pravni ureditvi in po sprejemu načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča RS tako ni več pravne podlage.
Tek zakonskih zamudnih obresti je lahko odvisen le od trenutka zamude. Toženka je prišla v zamudo z izpolnitvijo svoje obveznosti z dnem, ko so nanjo naslovili izvensodno zahtevo oziroma opomin (nikakor pa ne z dnem izročitve nepremičnine).
posredniška pogodba – nepremičninsko posredovanje – pogodbena cena – ekskluzivnost posredovanja – ničnost pogodbe – odgovornost za vsebino prodajne pogodbe
Tožeča stranka je opravljala posle posredovanja za obe pogodbeni stranki, od vsake pa zahtevala polovico posredniškega plačila, torej od vsake stranke največ 2 % prodajne vrednosti stanovanja. Da je tožeča stranka posredovala za obe strani, izhaja že iz zapisa na pogodbi, ki ga je zahtevala sama tožena stranka, in iz katerega izhaja, da tožeča stranka enakopravno zastopa interese kupca in prodajalca, ki sta oba naročitelja.
Tožnik ni izkazal, da mu toženka preprečuje, da bi skupaj z njo uporabljal solastno nepremičnino, kar pa je pogoj za uspešnost obogatitvenega zahtevka – zahtevka za plačilo uporabnine. Poleg tega tudi ni izkazal, da toženka uporablja večji delež solastnih nepremičnin kot ustreza njenemu solastninskemu deležu 60 % in da je na ta način obogatena.
Tožnica je plačala tuj dolg izvršiteljevemu pomočniku ob opravi izvršilnega dejanja, s trditvijo, da ga je plačala, ker jo je izvršiteljev pomočnik izsiljeval, da bi se izognila sili. Toženec ji ni zavezan vrniti vtoževanega zneska le zato, ker je upnik v izvršilnem postopku, s čimer je tožnica utemeljevala njegovo pasivno legitimacijo.
Upravičenja solastnika so smiselno enaka kot upravičenja izključnega lastnika, upoštevati je treba samo, da se izvršujejo v omejenem obsegu, v skladu z njihovimi idealnimi deleži. V okvir solastnikovih upravičenj sodi tudi možnost razpolaganja s stvarjo, za kar ne potrebuje soglasja drugih solastnikov.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0061117
ZPP člen 214, 214/2. ZIZ člen 52, 55, 55/1, 55/1-8, 56. OZ člen 311, 312, 313, 314, 315, 316, 317, 318. ZZZDR člen 52, 52/2, 59, 59/1.
pobot – pobotni ugovor – materialnopravno pobotanje – skupno premoženje – judikatna terjatev – uveljavljanje v pobot terjatve, ki predstavlja skupno premoženje zakoncev – soglasje drugega zakonca
Terjatve, ki predstavlja skupno premoženje zakoncev, ki nista oba stranki predmetnega izvršilnega postopka, dolžnik sam brez soglasja drugega zakonca ne more uveljavljati v pobot napram upnikovi terjatvi.
ZPPSL člen 125, 126. ZFPPod člen 15, 15/4, 15/5, 17, 17/4. OZ člen 255.
postopek prisilne poravnave - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – preusmeritev poslovanje na tretjo osebo
Ker so bile s spornim nakazilom 10.000.000,00 SIT poravnane terjatve tožene stranke, ki so zapadle v plačilo do začetka postopka prisilne poravnave, bi morale biti poplačane pod pogoji prisilne poravnave. Plačilo terjatve v celotnem znesku predstavlja dejanje neenakopravnega obravnavanja upnikov v smislu določb 15. in 17. člena ZFPPod. Plačilo terjatve nad deležem poplačila, določenega s potrjeno prisilno poravnavo, pa predstavlja neodplačno razpolaganje dolžnika.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog za nepristop na prvi narok za glavno obravnavo
Upoštevajoč dejstvo, da ima tožeča stranka sedež v V., glavno obravnavo pa je razpisalo sodišče v Idriji, je mogoče pritrditi tožnici, da je šlo za tako nenadno in nepredvidljivo stanje, ki je zakoniti zastopnici tožeče stranke onemogočilo prihod na sodišče oz. sodelovanje na naroku. Sodišče ima sicer prav, da mora biti poslovanje družbe vedno organizirano tako, da delo ne glede na zdravstveno stanje zaposlenih poteka normalno, vendar v obravnavanem primeru ni šlo za tekoče delo, temveč za zastopanje na sodišču. Po oceni pritožbenega sodišča zato v konkretnem primeru tožeči stranki glede na število zaposlenih in dejstvo, da je bilo v družbi dogovorjeno, da se bo naroka udeležila zakonita zastopnica B. Č., ki je nenadoma zbolela, tožeči stranki neskrbnosti ni mogoče očitati.
ZGD-1 člen 579, 579/2, 667, 667/1, 667/2. ZIZ člen 9, 9/2, 62, 62/5. ZPP člen 337, 337/1, 366.
zavrženje ugovora zoper sklep o izvršbi – nedopustna pritožbena novota – statusno preoblikovanje dolžnika – prehod pravic in obveznosti na novega dolžnika
Podjetnik se lahko statusno preoblikuje v kapitalsko družbo, kamor sodi tudi d.o.o. (drugi odstavek 579. člena ZGD-1), pri čemer ZGD-1 loči dve obliki takšnega statusnega preoblikovanja. Z obema navedenima oblikama preoblikovanja preidejo na kapitalsko družbo podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem, družba kot univerzalni pravni naslednik pa vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika (drugi odstavek 667. člena ZGD-1).
Konstrukcija nadaljevanega kaznivega dejanja je izključena pri kaznivem dejanju ogrožanja varnosti.
Glede na sodno prakso in teorijo je grožnja lahko izrečena tudi posredno.
Bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP ni mogoče storiti z zmotnim navajanjem obdolženčevih generalij, saj je takšna kršitev lahko storjena le v korelaciji do izreka sodbe in njene obrazložitve, nanašati pa se mora na razloge o odločilnih dejstvih.