OBLIGACIJSKO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064330
OZ člen 190, 191, 192, 197, 275, 427, 427/1, 427/2, 432. ZGD člen 169, 169/3, 230, 230/1, 230/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
neupravičena pridobitev – izpolnitev naravne obveznosti – izdatek za drugega – prevzem dolga – zakonita subrogacija – vračilo prepovedanih plačil – zastaranje – sodba presenečenja
Po izrecni določbi 192. člena OZ ni mogoče zahtevati nazaj tistega, kar je bilo dano, da bi bila izpolnjena kakšna naravna obveznost. 192. člen OZ ob predpostavki izpolnitve naturalne obveznosti izključuje uporabo 197. člena OZ. Zastaranje terjatve tožeče stranke ni začelo teči šele z dnem plačila njene obveznosti iz Sporazuma in ne že z dnem, ko so toženci prejeli prepovedana plačila. Drugačno stališče bi pomenilo nedopustno podaljševanje zastaranja terjatve D., d.d. - v likvidaciji zoper tožence kot preostale delničarje iz naslova vrnitve prepovedanih plačil.
ZPP člen 7, 7/1, 212, 199. ZOR člen 277, 1087, 1087/3.
razpravno načelo – trditveno breme – povezanost trditvenega in dokaznega bremena – substancirano prerekanje dejstev – stranska intervencija – garancija brez ugovora – tek zakonskih zamudnih obresti
Tožena stranka stranka je sicer trdila, da tožeča stranka ni pravilno opravila pogodbenih del, vendar povsem nesubstancirano. Tožena stranka namreč te trditve ni konkretizirala, saj sploh ni navedla za kakšne nepravilnosti naj bi šlo, niti jih ni ovrednotila. Zgolj s sklicevanjem na vsebino številnih listin, ki jih predložila v dokazne namene pa tožena stranke ne more nadomestiti trditvene podlage, ki jo je dolžna podati sama.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0057653
ZZK-1 člen 79, 79/1, 79/1-1, 79/1-1(1), 161, 161/3, 161/3-2.
zaznamba spora – tožba na ugotovitev lastninske pravice – izviren način pridobitve lastninske pravice
Tožba na ugotovitev, da je sklenjena pogodba ali na sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovoljenja ni tista tožba, na podlagi katere bi se lahko glede na določbo 1. alineje 1. točke 1. odst. 79. člena ZZK-1 dovolila zaznamba spora.
izvenzakonska skupnost – dogovor o skupni gradnji – nova stvar – materialno procesno vodstvo – nadgradnja že obstoječe trditvene podlage – pravica do izjave – odprto sojenje
Med strankami ni bilo dogovora o skupni gradnji, zato bo tožnica lahko uspela s stvarnopravnim zahtevkom le, če bo ugotovljeno, da je bila z gradnjo ustvarjena nova stvar.
ZPP 6, 6/2, 11, 11/3, 102, 286/4, 286b. ZST člen 13, 1371. ZBPP člen 2, 2/3.
jezik v postopku – uporaba jezika stranke – zloraba procesnih pravic – izločitev sodnika – brezplačna pravna pomoč - opustitev originalnega podpisa na vlogah
Če postopek ne teče v jeziku stranke, ji mora sodišče na njen predlog (ne glede na to, ali slednja po oceni sodišča razume slovenski jezik) omogočiti, da spremlja ustni postopek pred sodiščem v svojem jeziku po tolmaču. Stranke ni mogoče kaznovati zaradi zlorabe procesnih pravic, če zahteva spremljanje postopka v svojem jeziku po tolmaču, čeprav ima tudi sama status tolmača za slovenski jezik, ki pa ni njen materin jezik.
Pravica stranke do uporabe svojega jezika v postopku ni absolutna. Omejena je namreč z zakonom, ki podrobno opredeljuje njeno uresničitev. Stroški tolmača so del pravdnih stroškov, za njih velja, da jih sprva krije stranka, ki to storitev potrebuje, v danem primeru tožnik, sodišče pa zgolj, če bi bil tožnik oproščen plačila sodnih stroškov.
Zgolj opustitev originalnega podpisa na pritožnikovih vlogah lahko predstavlja le kršitev določb 105. člena ZPP, ki pa na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe ni vplivala.
stroški postopka – predpravdni stroški – izvedensko mnenje - potrebnost stroškov – rok za izpolnitev
Stroški za pred pravdo izdelano izvedensko mnenje so potrebni, v kolikor se mnenje nanaša na dejanska vprašanja, in v tožbi drugače ni mogoče navesti vseh dejstev, ki utemeljujejo tožbeni zahtevek. Kadar se v sodbi naloži kakšna dajatev, se določi tudi rok, v katerem se mora ta izpolniti.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0061117
ZPP člen 214, 214/2. ZIZ člen 52, 55, 55/1, 55/1-8, 56. OZ člen 311, 312, 313, 314, 315, 316, 317, 318. ZZZDR člen 52, 52/2, 59, 59/1.
pobot – pobotni ugovor – materialnopravno pobotanje – skupno premoženje – judikatna terjatev – uveljavljanje v pobot terjatve, ki predstavlja skupno premoženje zakoncev – soglasje drugega zakonca
Terjatve, ki predstavlja skupno premoženje zakoncev, ki nista oba stranki predmetnega izvršilnega postopka, dolžnik sam brez soglasja drugega zakonca ne more uveljavljati v pobot napram upnikovi terjatvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0057679
ZPP člen 8, 243, 337, 337/1. OZ člen 619.
dokazovanje z izvedencem – dokazna ocena – verodostojnost izpovedbe stranke – pogodba o delu – dogovor o ceni
Izvedenec ne more odgovoriti na vprašanje, kakšna je bila dogovorjena vrednost opravljenih del, saj je to stvar sklenjenega dogovora, katerega vsebine pa izvedenec ne more ugotoviti.
Ker se je toženka uprla vrnitvi tožnikovih stvari s sklicevanjem na svojo pridržno pravico, bi moral tožnik, da bi s takšnim zahtevkom uspel, dokazati ne samo, da je lastnik spornih stvari in da so te v toženkini posesti, ampak tudi, da je že poravnal toženkino terjatev iz naslova zapadle najemnine, ki jo je ob prenehanju najemnega razmerja še dolgoval toženki.
Delno plačilo, ki je posledica izvršbe, ne zadošča za prenehanje pridržne pravice.
Stranke in sodišča v dokaznem postopku niso vezani na dokazno pravilo, ko bi se določeno dejstvo lahko dokazovalo le z določenim dokazom. Stranka je tista, ki izbere dokaz za dokazovanje določenega dejstva, medtem ko sodišče na podlagi teh dokazov oceni, ali je določeno dejstvo dokazano.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK0004785
ZTLR člen 29. ZLNDL člen 5. ZPP člen 350, 350/2, 353.
podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – poizvedovalni zapisnik – izbrisna tožba – priposestvovanje – pravica uporabe – lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini – smrt stranke med postopkom – razširitev tožbe na dediče pokojne stranke – objektivna sprememba tožbe
Poizvedovalni zapisnik ne more predstavljati samostojne podlage za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, tožena stranka pa druge podlage ni zatrjevala.
ZGD-1 člen 579, 579/2, 667, 667/1, 667/2. ZIZ člen 9, 9/2, 62, 62/5. ZPP člen 337, 337/1, 366.
zavrženje ugovora zoper sklep o izvršbi – nedopustna pritožbena novota – statusno preoblikovanje dolžnika – prehod pravic in obveznosti na novega dolžnika
Podjetnik se lahko statusno preoblikuje v kapitalsko družbo, kamor sodi tudi d.o.o. (drugi odstavek 579. člena ZGD-1), pri čemer ZGD-1 loči dve obliki takšnega statusnega preoblikovanja. Z obema navedenima oblikama preoblikovanja preidejo na kapitalsko družbo podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem, družba kot univerzalni pravni naslednik pa vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika (drugi odstavek 667. člena ZGD-1).
Enoletni zastaralni rok velja tako za terjatve iz naslova storitev upravljanja, kot za terjatve, s katerimi upravnik uveljavlja druge stroške in storitve, ki jih je plačal za etažne lastnike, vendar pa to določilo velja le za terjatve upravnikov v večstanovanjskih hišah.
Enoletnega zastaralnega roka ni mogoče po analogiji širiti na druge, četudi primerljive primere, saj je ustanova zastaranja tako pomembna, da morajo biti pravila o zastaranju kar se da določna, da lahko pravni subjekti v naprej predvidijo, kdaj in po preteku koliko časa preneha njihova pravica zahtevati izpolnitev obveznosti oziroma se civilnopravna obveznost spremeni v naturalno.
Še ne izbrisana pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje zoper premoženje ali gospodarstvo je edini relevantni faktor za presojo dovoljenosti odpusta obveznosti. Prestana kazen oziroma izvršeno delo v splošno korist je torej pri odločitvi o odpustu obveznosti nepomembna okoliščina.