IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0061117
ZPP člen 214, 214/2. ZIZ člen 52, 55, 55/1, 55/1-8, 56. OZ člen 311, 312, 313, 314, 315, 316, 317, 318. ZZZDR člen 52, 52/2, 59, 59/1.
pobot – pobotni ugovor – materialnopravno pobotanje – skupno premoženje – judikatna terjatev – uveljavljanje v pobot terjatve, ki predstavlja skupno premoženje zakoncev – soglasje drugega zakonca
Terjatve, ki predstavlja skupno premoženje zakoncev, ki nista oba stranki predmetnega izvršilnega postopka, dolžnik sam brez soglasja drugega zakonca ne more uveljavljati v pobot napram upnikovi terjatvi.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - kršitev pravic osebnosti - pravica do zdravega življenjskega okolja - imisije - hrup - višina odškodnine - ugovor zastaranja
Tožeča stranka je upokojenka, ki je bila večino časa doma, vendar kljub temu sodišče druge stopnje ocenjuje, da pravična denarna odškodnina za škodo, ki jo je utrpela tožeča stranka znaša 4.000,00 EUR.
ZPP 6, 6/2, 11, 11/3, 102, 286/4, 286b. ZST člen 13, 1371. ZBPP člen 2, 2/3.
jezik v postopku – uporaba jezika stranke – zloraba procesnih pravic – izločitev sodnika – brezplačna pravna pomoč - opustitev originalnega podpisa na vlogah
Če postopek ne teče v jeziku stranke, ji mora sodišče na njen predlog (ne glede na to, ali slednja po oceni sodišča razume slovenski jezik) omogočiti, da spremlja ustni postopek pred sodiščem v svojem jeziku po tolmaču. Stranke ni mogoče kaznovati zaradi zlorabe procesnih pravic, če zahteva spremljanje postopka v svojem jeziku po tolmaču, čeprav ima tudi sama status tolmača za slovenski jezik, ki pa ni njen materin jezik.
Pravica stranke do uporabe svojega jezika v postopku ni absolutna. Omejena je namreč z zakonom, ki podrobno opredeljuje njeno uresničitev. Stroški tolmača so del pravdnih stroškov, za njih velja, da jih sprva krije stranka, ki to storitev potrebuje, v danem primeru tožnik, sodišče pa zgolj, če bi bil tožnik oproščen plačila sodnih stroškov.
Zgolj opustitev originalnega podpisa na pritožnikovih vlogah lahko predstavlja le kršitev določb 105. člena ZPP, ki pa na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe ni vplivala.
odvzem poslovne sposobnosti – uvedba postopka po uradni dolžnosti
Po 2. odst. 45. čl. ZNP sodišče začne postopek za odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti, če izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je potrebno določeni osebi odvzeti poslovno sposobnost. Kdaj je podan tak utemeljen razlog, pa je potrebno presojati v povezavi s 44. čl. ZNP, ki opredeljuje, v kakšnih primerih sodišče odloča o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti.
OZ člen 190, 193, 198. ZGJS člen 76. ZPP člen 328.
uporaba tuje stvari v svojo korist – uporaba tuje nepremičnine – - spor o lastništvu – nedobrovernost uporabnika – trditvena podlaga
Le v primeru izrecnega nasprotovanja s strani tožene stranke, da do prikrajšanja na strani tožeče stranke ni prišlo, na primer glede na njen odnos do stvari in njeno voljo, ali morda glede na način, obseg, čas oziroma trajanje uporabe, bi tožeča stranka morala dopolniti svojo trditveno podlago.
denacionalizacija zemljišča – ovira za vrnitev v naravi – bistvena okrnitev prostorske kompleksnosti – namen uporabe prostora
Vrnitev nepremičnine v naravi ni mogoča, če bi se z vrnitvijo zahtevane nepremičnine bistveno okrnila prostorska kompleksnost oziroma namen uporabe prostora.
Denacionalizacija v obliki nadomestne nepremičnine kot oblika nadomestnega premoženja ni subsidiarna obvezna oblika denacionalizacije, temveč se jo lahko določi le v primeru, da se upravičenec in zavezanec o tem sporazumeta.
Zapis na desni strani pristopnice „naročnik in bodoči uporabniki sprejemamo solidarno odgovornost za vse stroške, nastale z uporabo XX Card“ je jasen, tako da se določila pogodbe uporabljajo tako kot se glasijo. Takšno stališče še dodatno utrjuje zapis s povečanimi črkami na vrhu pristopnice „za vse nastale stroške sta solidarno odgovorna naročnik in uporabnik kartice“. Morebitno dodatno tolmačenje ni potrebno, ampak je določilo potrebno uporabiti tako kot se glasi.
stroški postopka – predpravdni stroški – izvedensko mnenje - potrebnost stroškov – rok za izpolnitev
Stroški za pred pravdo izdelano izvedensko mnenje so potrebni, v kolikor se mnenje nanaša na dejanska vprašanja, in v tožbi drugače ni mogoče navesti vseh dejstev, ki utemeljujejo tožbeni zahtevek. Kadar se v sodbi naloži kakšna dajatev, se določi tudi rok, v katerem se mora ta izpolniti.
Kršitve pravil o sestavi zapisnika iz 122. do 124. člena ZPP predstavljajo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, nanje pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Pritožnica teh kršitev ni uveljavljala takoj, ko je bilo mogoče, torej že v postopku pred sodiščem prve stopnje, ko je imela pravico prebrati zapisnik ali zahtevati, naj se ji prebere, in ugovarjati zoper vsebino zapisnika, zato jih pritožbeno sodišče kot prepoznih ni upoštevalo.
Dedni dogovor, sklenjen v zapuščinskem postopku, čeprav povzet v izreku sklepa o dedovanju, nima pravne narave sodne odločbe, pač pa predstavlja sodno poravnavo. Sklenjena sodna poravnava pa se lahko izpodbija le s tožbo za razveljavitev sodne poravnave in ne s pritožbo.
Starševska dolžnost preživljanja polnoletnih otrok je v primerjavi z njihovo preživninsko obveznost do mladoletnega otroka manj stroga, saj je polnoletni otrok tudi sam sposoben za delo in potrebnega varstva države ne uživa več. Vendar pa to ne pomeni, da je prenehala obveza prispevati k preživljanju otroka, ki se ob tem redno šola. Polnoletni otrok je v teh letih upravičen tudi do določenega oddiha in hobijev, ne pa, da ves svoj dohodek, pridobljen s počitniškim delom, uporabi za pokrivanje najbolj elementarnih potreb, vse to pa na račun minimalnega prispevka očeta.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0057639
OZ člen 239, 239/2, 377. ZPOMZO-A člen 1. ZPOMZO-1 člen 1. ZPP člen 254, 254/2, 254/3.
obrestna mera pogodbenih obresti – zakonsko določena obrestna mera – oderuške obresti – pogodba o leasingu – razdrtje pogodbe o finančnem leasingu – kritna prodaja
Ker dogovorjena obrestna mera pogodbenih obresti ni v nobenem trenutku za 50 % presegla predpisano obrestno mero zamudnih obresti, ni mogoče v pogodbi o leasingu dogovorjenih obresti šteti kot oderuških.
kupoprodajna pogodba – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – plačilo kupnine – dodatna dela na kupljenem stanovanju
S tem, ko tožnik vrednosti (dodatnih) del na kupljenem stanovanju po aneksih ni poravnal, je kršil določila aneksa, ne pa tudi določila prodajnih pogodb (za nakup stanovanja), ki pogojujejo izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila s plačilom točno določene kupnine. Aneksa določata zgolj rok za plačilo vrednosti določenih izvedenih del. Iz njune vsebine ne izhaja, da bi plačilo (vseh dodatno izvedenih) del predstavljalo pogoj za izročitev zemljiškoknjižnega dovolila, ki je praviloma (sočasna) izpolnitvena obveznost prodajalca iz sklenjene prodajne pogodbe ob plačilu dogovorjene kupnine s strani kupca.
ZVPot člen 23. OZ člen 847, 847/1. ZNPosr člen 13, 13/3, 14, 25.
nepremičninsko posredovanje – posredniška pogodba – pogodba o posredovanju v prometu z nepremičninami – plačilo za posredovanje – provizija – kdaj pridobi posrednik pravico do plačila
Po spremembi ZNPosr je plačilo za posredovanje predvideno zgolj, ko je sklenjena pogodba, zato nepremičninski posrednik ne more zahtevati niti delnega plačila za posredovanje pred sklenitvijo pravnega posla, za katerega posreduje.
vrednost spornega predmeta – določitev vrednosti – diferencirana vrednost – odvetniški stroški
Tožeča stranka je tožbo dopolnila tako, da je navedla skupno vrednost spornega predmeta 41.000,00 EUR, čeprav bi morala navesti diferencirano vrednost. Tožba je postala popolna šele z navedbo diferencirane vrednosti. Sodišče bi moralo upoštevati vrednost spornega predmeta tj. 13.000,00 EUR za tožbo zoper prvo toženo stranko, 1.000,00 EUR za tožbo zoper drugo toženo stranko in 27.000,00 EUR za tožbo zoper tretje toženo stranko in na teh osnovah vrednotiti opravljene odvetniške storitve pravdnih strank.
Stranke in sodišča v dokaznem postopku niso vezani na dokazno pravilo, ko bi se določeno dejstvo lahko dokazovalo le z določenim dokazom. Stranka je tista, ki izbere dokaz za dokazovanje določenega dejstva, medtem ko sodišče na podlagi teh dokazov oceni, ali je določeno dejstvo dokazano.
Tožnica je plačala tuj dolg izvršiteljevemu pomočniku ob opravi izvršilnega dejanja, s trditvijo, da ga je plačala, ker jo je izvršiteljev pomočnik izsiljeval, da bi se izognila sili. Toženec ji ni zavezan vrniti vtoževanega zneska le zato, ker je upnik v izvršilnem postopku, s čimer je tožnica utemeljevala njegovo pasivno legitimacijo.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0057653
ZZK-1 člen 79, 79/1, 79/1-1, 79/1-1(1), 161, 161/3, 161/3-2.
zaznamba spora – tožba na ugotovitev lastninske pravice – izviren način pridobitve lastninske pravice
Tožba na ugotovitev, da je sklenjena pogodba ali na sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovoljenja ni tista tožba, na podlagi katere bi se lahko glede na določbo 1. alineje 1. točke 1. odst. 79. člena ZZK-1 dovolila zaznamba spora.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057682
ZOR člen 192, 200, 201. ZPP člen 154, 154/3, 339, 339/1.
protipravno ravnanje državnih organov – odškodninska odgovornost države – prekoračitev policijskih pooblastil – nepremoženjska škoda – posredni oškodovanec – pravno priznana škoda – strokovni prijem – intenziteta in trajanje strahu – soprispevek oškodovanca – kršitev razpravnega načela
Tožnikovega upiranja policiji in nespoštovanja njenih ukazov ni mogoče šteti kot njegovega soprispevka k nastanku poškodb v predelu mod in v predelu med zatiljem in vratom, do katerih je prišlo pri prekoračitvi policijskih pooblastil. Zaradi tožnikovega neprimernega ravnanja in upiranja je bila sicer potrebna uporaba prisilnih sredstev s strani policistov, vendar zgolj v okviru zakonskih pooblastil.
Tretja tožnica sicer spada v krog posrednih oškodovancev, ki so upravičeni do denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo (kot hči spada med ožje družinske člane), vendar ne uveljavlja pravno priznane oblike nepremoženjske škode (smrti ali posebno težke invalidnost bližnjega). Presoja sodišča prve stopnje, da je tretja tožnica zaradi okrnitve pravice do duševne integritete upravičena do plačila odškodnine za nepremoženjsko škodo, je zato materialnopravno zmotna.