OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0057639
OZ člen 239, 239/2, 377. ZPOMZO-A člen 1. ZPOMZO-1 člen 1. ZPP člen 254, 254/2, 254/3.
obrestna mera pogodbenih obresti – zakonsko določena obrestna mera – oderuške obresti – pogodba o leasingu – razdrtje pogodbe o finančnem leasingu – kritna prodaja
Ker dogovorjena obrestna mera pogodbenih obresti ni v nobenem trenutku za 50 % presegla predpisano obrestno mero zamudnih obresti, ni mogoče v pogodbi o leasingu dogovorjenih obresti šteti kot oderuških.
ZPP 6, 6/2, 11, 11/3, 102, 286/4, 286b. ZST člen 13, 1371. ZBPP člen 2, 2/3.
jezik v postopku – uporaba jezika stranke – zloraba procesnih pravic – izločitev sodnika – brezplačna pravna pomoč - opustitev originalnega podpisa na vlogah
Če postopek ne teče v jeziku stranke, ji mora sodišče na njen predlog (ne glede na to, ali slednja po oceni sodišča razume slovenski jezik) omogočiti, da spremlja ustni postopek pred sodiščem v svojem jeziku po tolmaču. Stranke ni mogoče kaznovati zaradi zlorabe procesnih pravic, če zahteva spremljanje postopka v svojem jeziku po tolmaču, čeprav ima tudi sama status tolmača za slovenski jezik, ki pa ni njen materin jezik.
Pravica stranke do uporabe svojega jezika v postopku ni absolutna. Omejena je namreč z zakonom, ki podrobno opredeljuje njeno uresničitev. Stroški tolmača so del pravdnih stroškov, za njih velja, da jih sprva krije stranka, ki to storitev potrebuje, v danem primeru tožnik, sodišče pa zgolj, če bi bil tožnik oproščen plačila sodnih stroškov.
Zgolj opustitev originalnega podpisa na pritožnikovih vlogah lahko predstavlja le kršitev določb 105. člena ZPP, ki pa na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe ni vplivala.
ZVPot člen 23. OZ člen 847, 847/1. ZNPosr člen 13, 13/3, 14, 25.
nepremičninsko posredovanje – posredniška pogodba – pogodba o posredovanju v prometu z nepremičninami – plačilo za posredovanje – provizija – kdaj pridobi posrednik pravico do plačila
Po spremembi ZNPosr je plačilo za posredovanje predvideno zgolj, ko je sklenjena pogodba, zato nepremičninski posrednik ne more zahtevati niti delnega plačila za posredovanje pred sklenitvijo pravnega posla, za katerega posreduje.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - kršitev pravic osebnosti - pravica do zdravega življenjskega okolja - imisije - hrup - višina odškodnine - ugovor zastaranja
Tožeča stranka je upokojenka, ki je bila večino časa doma, vendar kljub temu sodišče druge stopnje ocenjuje, da pravična denarna odškodnina za škodo, ki jo je utrpela tožeča stranka znaša 4.000,00 EUR.
ZIZ člen 15, 168, 168/1, 168/3, 239, 267. ZPP člen 227, 227/1.
začasna odredba - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine
Dolžniku ni mogoče prepovedati obremenitve in odtujitve tuje nepremičnine, saj takšna prepoved ne bi dosegla namena zavarovanja upnikove denarne terjatve do dolžnika. Namreč, če bi dolžniku bila odrejena takšna prepoved, bi le-ta ne bila ovira za zemljiškoknjižnega lastnika, da z nepremičninami razpolaga.
OZ člen 619, 620, 620/3, 635, 635/1, 639, 639/1, 639/2.
podjemna pogodba – pogodba o delu – odstop od pogodbe – rok za uveljavljanje pravice do odstopa od pogodbe – enoletni prekluzivni rok – izvensodno uveljavljanje izjave o odstopu
Od jamčevalnih zahtevkov se edino pravica do odstopa od pogodbe, ob predpostavkah iz 1. in 2. odst. 639. člena OZ, lahko uresniči že z enostransko izjavo volje naročnika, ker ta učinkuje že s podjemnikovim prejemom take izjave in sodno uveljavljanje za uresničitev te pravice ni potrebno. Enoletnemu roku za uveljavljanje pravice do odstopa od pogodbe iz 1. odst. 635. člena OZ je torej zadoščeno že v primeru, če v navedenem roku podjemnik prejme naročnikovo izjavo o odstopu od pogodbe.
oprostitev plačila sodnih taks – stečajni dolžnik – materialno pravno stanje dolžnika – trenutek odločanja o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks
Na podlagi poročila stečajnega upravitelja je mogoče sklepati, da obstaja določena verjetnost, da bodo v stečajno maso pritekla sredstva, v kolikor bo stečajni dolžnik uspel s to tožbo, ki se nanaša prav na zgoraj navedene zaloge in v kolikor mu bo uspelo izterjati vsaj nekaj terjatev.
Sodišče lahko upošteva materialno stanje stranke tako v trenutku odločanja o predlogu za oprostitev, kot tudi za vnaprej.
vrednost spornega predmeta – določitev vrednosti – diferencirana vrednost – odvetniški stroški
Tožeča stranka je tožbo dopolnila tako, da je navedla skupno vrednost spornega predmeta 41.000,00 EUR, čeprav bi morala navesti diferencirano vrednost. Tožba je postala popolna šele z navedbo diferencirane vrednosti. Sodišče bi moralo upoštevati vrednost spornega predmeta tj. 13.000,00 EUR za tožbo zoper prvo toženo stranko, 1.000,00 EUR za tožbo zoper drugo toženo stranko in 27.000,00 EUR za tožbo zoper tretje toženo stranko in na teh osnovah vrednotiti opravljene odvetniške storitve pravdnih strank.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063019
ZVPSBNO člen 4, 16. ZPP člen 154, 154/2.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – povzročitev škode – nepremoženjska škoda – denarna odškodnina – stroški postopka – (ne)upoštevanje uspeha po temelju in po višini
ESČP prispevkov strank k daljšemu trajanju postopka ne upošteva, če so le ti matematično gledano zanemarljivi, vendar pa takšnemu zgolj matematičnemu pristopu ni mogoče slediti v celoti, temveč je primerno morebiten prispevek strank k daljšemu trajanju postopka upoštevati vsaj v okviru odločanja o višini zahtevka. Na podlagi takšnega ravnanja stranke v postopku je mogoče objektivno sklepati, da zanjo hitra odločitev o zahtevku ni bila prioriteta.
Zakonska merila za ugotavljanje temelja zahtevka so enaka merilom za ugotavljanje njegove višine, zaradi česar ločevanje uspeha po temelju in po višini v predmetni zadevi ni mogoče.
vpis po uradni dolžnosti – dedni dogovor – vpis solastninske pravice
Zemljiškoknjižno sodišče je vezano na sklep o dedovanju, ki povzema dedni dogovor. Čeprav sta se dediča dogovorila tudi o delitvi solastninske skupnosti, pa sta od trenutka zapustnikove smrti solastnika. To ugotavlja tudi sklep o dedovanju. Zemljiškoknjižno sodišče zato oba solastnika vpiše v zemljiško knjigo in ne odlaša z vknjižbo do izvedbe obligacijske prvine dednega dogovora, ki ureja delitev solastninske skupnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0063003
URS člen 155. ZOR člen 17, 897, 903.
pogodba o dodatnem pokojninskem zavarovanju - trenutek nastanka pogodbe - zavarovanje po obligacijskem pravu - načelo pacta sunt servanda - uporaba zavarovalnih pogojev - naknadna sprememba zavarovalnih pogojev
Pogodba med strankama je nastala s plačilom premije. Na ta način si je tožnik zagotovil dodatno pokojninsko zavarovanje, ki temelji na splošnih načelih zavarovanja po ZOR. Sklenjena zavarovalna pogodba je sestavljena iz pristopne izjave in zavarovalnih pogojev, ki jih v konkretnem primeru predstavljajo pravila Sklada za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov Slovenije iz leta 1993. Ta pravila veljajo kot sestavni del zavarovalne pogodbe in zavezujejo pogodbeni stranki. Ker je tožena stranka šele kasneje, torej že po sklenitvi pogodbe spremenila svoja pravila, to na že prevzete pogodbene obveznosti tožene stranke ni moglo vplivati.
Stranke in sodišča v dokaznem postopku niso vezani na dokazno pravilo, ko bi se določeno dejstvo lahko dokazovalo le z določenim dokazom. Stranka je tista, ki izbere dokaz za dokazovanje določenega dejstva, medtem ko sodišče na podlagi teh dokazov oceni, ali je določeno dejstvo dokazano.
vznemirjanje lastninske pravice – protipravnost vznemirjanja – priposestvovanje stvarne služnosti
Kot pravica na tuji stvari stvarna služnost nujno pomeni omejevanje lastninske pravice lastnika služeče nepremičnine. Kakšna ravnanja pomenijo dopustno izvrševanje služnosti, je odvisno od vsebine služnosti, pri njihovi presoji pa je treba vselej izhajati iz interesa služeče nepremičnine.
Pri sklepanju pogodbe o preužitku se ne ve natančno, koliko časa bo moral prevzemnik izpolnjevati svoje obveznosti. Gre za pogodbo z elementi tveganja oziroma za pogodbo aleatorne narave, zato odplačnosti pogodbe ni mogoče ugotavljati le s primerjavo vrednosti izročenega premoženja in vrednosti prevzemnikovih izpolnitev, pač pa z ugotavljanjem volje in namena pogodbenih strank, saj je lahko subjektivna vrednost prevzemnikovih obveznosti za preužitkarja večja kot njihova matematično izračunana vrednost.
Ker se je toženka uprla vrnitvi tožnikovih stvari s sklicevanjem na svojo pridržno pravico, bi moral tožnik, da bi s takšnim zahtevkom uspel, dokazati ne samo, da je lastnik spornih stvari in da so te v toženkini posesti, ampak tudi, da je že poravnal toženkino terjatev iz naslova zapadle najemnine, ki jo je ob prenehanju najemnega razmerja še dolgoval toženki.
Delno plačilo, ki je posledica izvršbe, ne zadošča za prenehanje pridržne pravice.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057682
ZOR člen 192, 200, 201. ZPP člen 154, 154/3, 339, 339/1.
protipravno ravnanje državnih organov – odškodninska odgovornost države – prekoračitev policijskih pooblastil – nepremoženjska škoda – posredni oškodovanec – pravno priznana škoda – strokovni prijem – intenziteta in trajanje strahu – soprispevek oškodovanca – kršitev razpravnega načela
Tožnikovega upiranja policiji in nespoštovanja njenih ukazov ni mogoče šteti kot njegovega soprispevka k nastanku poškodb v predelu mod in v predelu med zatiljem in vratom, do katerih je prišlo pri prekoračitvi policijskih pooblastil. Zaradi tožnikovega neprimernega ravnanja in upiranja je bila sicer potrebna uporaba prisilnih sredstev s strani policistov, vendar zgolj v okviru zakonskih pooblastil.
Tretja tožnica sicer spada v krog posrednih oškodovancev, ki so upravičeni do denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo (kot hči spada med ožje družinske člane), vendar ne uveljavlja pravno priznane oblike nepremoženjske škode (smrti ali posebno težke invalidnost bližnjega). Presoja sodišča prve stopnje, da je tretja tožnica zaradi okrnitve pravice do duševne integritete upravičena do plačila odškodnine za nepremoženjsko škodo, je zato materialnopravno zmotna.