Omejitev sodišča pri odločanju v postopku po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine samo na dejstva in pravna razmerja, od katerih je odvisna pravilnost in utemeljenost sklepa o izvršbi, se nanaša na uveljavljanje zahtevka, ki ga je tožeča stranka uveljavljala v okviru predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. To pa sodišča ne omejuje pri odločanju o dopustitvi spremembe tožbe v smislu razširitve tožbenega zahtevka, katero lahko tožeča stranka predlaga tudi v toku pravde, ki izhaja iz izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine.
Iz neizpodbijanih dejanskih ugotovitev izhaja, da se je tožena stranka zavezala plačevati mesečno pavšalno najemnino za najete prostore, v kateri so bili vključeni vsi obratovalni stroški (ogrevanje, voda, električna energija in čiščenje). Takšen dogovor izrecno izključuje kakršnekoli ugovore tožene stranke iz naslova nižjih stroškov v času, ko naj tožena stranka prostorov dejansko ne bi več uporabljala. Zato se kot nerelevantno izkaže vprašanje višine tovrstnih stroškov v času po izpraznitvi prostorov s strani tožene stranke in pred prenehanjem najemnega razmerja.
ZDR člen 90, 90/3, 90/4. ZOFVI člen 146. Pravilnik o smeri izobrazbe strokovnih delavcev v devetletni osnovni šoli člen 5.
vzgoja in izobraževanje – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna izobrazba – sorazmerni del odpravnine
Tožnica ni izpolnjevala izobrazbenega pogoja za zasedbo delovnega mesta po novi pogodbi o zaposlitvi, ki je bila ponujena ob odpovedi, saj iz opisa delovnega mesta izhaja, da je predpisana univerzitetna visoka pedagoška izobrazba ustrezne smeri, glede na predmet, ki se ga poučuje, tožnica pa za poučevanje predmeta matematika nima ustrezne smeri izobrazbe. Ker je posledično ponujena pogodba o zaposlitvi neustrezna, je tožbeni zahtevek za plačilo sorazmernega dela odpravnine utemeljen.
ZZVZZ člen 87, 87/1, 91. ZVZD člen 5, 5/1. ZPP člen 8, 165, 165/2, 213, 213/2, 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
odgovornost delodajalca – varnost pri delu – papirniški stroj
Organiziran delovni proces, ki terja od delavca, da se v primeru pretrganja kartonskega traku fizično približa vrtečim valjem, ne da bi moral ustaviti stroj zaradi odstranitve izmeta iz stroja, predstavlja nevarnost za življenje in zdravje delavca.
ZPP člen 214, 214/2. OZ člen 639, 659, 659, 659/2, 660. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 112.
gradbena pogodba - neprerekana dejstva - dodatna dela - cena del - klavzula ključ v roke - izročitev in prevzem izvedenih del - naročnikova pravica glede drugih napak izvršenega posla - uzance
Skladno z ustaljeno sodno prakso in 112. členom Posebnih gradbenih uzanc se šteje, da je bil prevzem opravljen najkasneje na dan začetka uporabe objekta.
Okoliščina, ko naročnik ne dopusti izvajalcu odprave sicer ugotovljene oziroma priznane napake, naročniku jemlje utemeljenost njegovih jamčevalnih zahtevkov (za odpravo napak na račun izvajalca, znižanje plačila, odstop od pogodbe). Naročnik je dolžan dovoliti izvajalcu, da napako odpravi. Takšna ureditev upošteva interes izvajalca, da napako (v primernem roku) odpravi sam. Izbira načina odprave napak je v domeni izvajalca.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/3, 179, 182.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – sokrivda – nepremoženjska škoda
Delo na strehi (na višini) nad delujočo livarsko pečjo predstavlja nevarno dejavnost, zaradi česar je za škodo, ki jo je tožnik utrpel zaradi padca s strehe, tožena stranka objektivno odgovorna.
Tožnik je k nastanku škode prispeval v višini 20 %, ker je pred padcem ravnal nepremišljeno, saj ni upošteval navodil nadrejenega delavca, da ne sme stopati po strehi.
Kadar ima stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu. Sklep o odmeri sodne takse in opomin za plačilo sodne takse sta bila pooblaščencu tožene stranke vročena 31. 07. 2010, s tem pa je bila vročitev toženi stranki pravilno opravljena.
izbris dolžnika iz sodnega registra brez likvidacije - nadaljevanje postopka zoper družbenika
Skladno z ZFPPIPP družbeniki niso pravni nasledniki glede premoženja izbrisane družbe (ampak so to le glede njenih obveznosti), in je treba v zvezi s tem upoštevati 443. čl. ZFPPIPP (najdeno premoženje izbrisane družbe).
ZDR člen 128, 129. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 52, 56.
plača – dodatek k plači
Tožnica v spornem obdobju ni prejemala plače, kot je določena s kolektivno pogodbo, ampak bistveno višjo plačo, zaradi česar do posebnega dodatka, za katerega so se povišale plače, določene s kolektivno pogodbo, ni upravičena.
ZDR člen 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90. ZUJIK člen 45, 55/1.
javni zavod na področju kulture – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog
Povečan obseg dela v računovodstvu ne predstavlja utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj ni mogoče šteti, da je potreba po delu tožnice prenehala.
OZ člen 299, 299/2, 378, 417, 417/1, 419, 419/2, 426. ZPP člen 154, 212.
cesija – odstop bodočih terjatev v zavarovanje - anticipirana fiduciarna cesija – globalna fiduciarna cesija – naznanitev o cesiji
Po naznanitvi o cesiji je položaj dolžnika terjatve, ki je predmet zavarovanja, enak kot če bi bila terjatev normalno cedirana. To pomeni, da je dolžnik ne glede na fiduciarno naravo odstopa zavezan samo novemu upniku.
Ob ugotovitvi, da je tožnica v spornem obdobju dejansko opravljala delo v lokalu toženca, pri čemer ni jasno, koliko dni in v kakšnem obsegu, se tožbeni zahtevek ne more zavrniti, češ da tožnica ni podala ustrezne in zadostne trditvene podlage glede višine vtoževane terjatve iz naslova plačila za delo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela
Glede na to, da se tožnik zoper odločbo ZZZS, s katero je bil predlog za podaljšanje bolniškega staleža zavrnjen, ni pritožil, ni mogel pričakovati, da mu bo kasneje za sporno obdobje podaljšan bolniški stalež. Ker na delo kljub temu ni prišel, mu je tožena stranka na podlagi ugotovitve, da je z dela izostal pet dni zapored, utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – letni dopust – dokazovanje – in favorem laboratoris
Načelo „in favorem laboratoris“ v delovnih sporih velja pri urejanju posameznih pravic v zakonu, kolektivni pogodbi oz. pogodbi o zaposlitvi ter za razlago materialnega prava, ne pa za dokazno oceno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062144
ZOR člen 154, 172, 172/1. ZPP člen 227, 227/1, 227/5.
odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odpoved delovnega razmerja delavcu - naknadna ugotovitev delovne zmožnosti - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - edicijska dolžnost
Kljub temu, da je delavec uspel z obnovo postopka, ni izkazano, da bi tožena stranka pri izvajanju javnega pooblastila ravnala protipravno, saj ni bilo ugotovljeno, da bi bile v upravnem postopku postopku preslišane navedbe delavca oziroma prezrti predloženi dokazi, ki bi od tožene stranke, ob ustrezni skrbnosti, terjali pridobivanje (dodatne) zdravstvene dokumentacije oziroma pregled delavca.
Tožena stranka se je branila z zanikanjem, da bi bila zdravstvena dokumentacija iz upravnega spisa pri njej. Ker je bila tožena stranka dolžna hraniti navedeni spis, je bilo na njej trditveno in dokazno breme glede razlogov, zakaj z njim ne razpolaga.
ZUstS člen 44, 48. ZS člen 3, 3/2. ZPIZ-1 člen 15, 17, 18, 60, 66, 66/3, 81, 93, 94, 97, 160. ZUP člen 254, 264/2, ZDSS-1 člen 69, 74. ZUS-1 člen 27, 27/1, 27/1-2.
invalidnost – samozaposleni
Ker je ustavno sodišče odločilo, da je 3. odstavek 66. člena ZPIZ-1, po katerem lahko samozaposleni zavarovanci v primeru III. kategorije invalidnosti uveljavijo le pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega in pravico do delne invalidske pokojnine, v neskladju z ustavo, je za priznanje pravic tem zavarovancem potrebno smiselno upoštevati ureditev, ki velja za ostale zavarovance.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je zakonita. Tožena stranka je kriterij usposobljenosti in odnos do dela uporabila enako za vse primerljive delavce (delavce na istem delovnem mestu). Ker je tožnik po tem kriteriju dosegel najnižje število točk, ga je utemeljeno izbrala za presežnega delavca.
ZST člen 4, 14, 14/1. ZST-1 člen 5, 13. ZPP člen 12.
sodne takse – oprostitev plačila sodnih taks za pritožbo
Oprostitev plačila sodne takse za pritožbo mora pritožnik predlagati hkrati z vložitvijo pritožbe, s kasnejšim predlogom za oprostitev pa pritožnik ne more uspeti, saj taksna obveznost za pritožbo nastane ob vložitvi pritožbe, učinek taksne oprostitve, o kateri je odločeno s sklepom o oprostitvi plačila sodnih taks, pa je omejen na tiste taksne obveznosti, ki do dneva vložitve predloga še niso nastale.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10, 395, 395/2, 398, 398/1.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – nova dejstva in dokazi
Predlog tožnika za obnovo postopka ni vseboval nobenih novih dejstev in dokazov, ki bi lahko vplivali na drugačno odločitev v izpodbijanih pravnomočnih sodbah, saj so bili v celoti znani že v prejšnjih postopkih, zaradi česar se kot nedovoljen zavrže.
ZDR člen 141, 145, 147, 158, 158/3, 158/4, 184, 184/2. OZ člen 131, 132.
odškodninska odgovornost – protipravnost – pripravljenost na domu – pravica do odmora in počitka
Delavec je v času pripravljenosti na domu v vsakem trenutku na razpolago delodajalcu, da ga pozove na izpolnjevanje obveznosti po pogodbi o zaposlitvi, zaradi česar je njegova pravica do odmora in počitka v tem času bistveno okrnjena. Iz tega razloga je ravnanje tožene stranke, ki je tožniku enostransko in brez podlage v ustreznem pravnem aktu odredila pripravljenost na domu, protipravno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je zakonita, saj je tožena stranka skladno s podjetniško kolektivno pogodbo pred podajo odpovedi v isto kategorijo uvrstila vse delavce, ki delajo na delovnih mestih, za katera se zahteva enaka stopnja in smer strokovne izobrazbe. Pri izbiri presežnega delavca je upoštevala dva kriterija in sicer kriterij usposobljenost in kriterij odnos do dela ter ugotovila, da tožnik ni delal na drugih strojih in da je bil predhodno enkrat opomnjen.