ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0062979
ZZK-1 člen 48, 48/1, 52, 52/2-1. ZKZ člen 19, 22. SPZ člen 23.
podznamba lastninske pravice – pogoji za vpis predznambe – opravičitev predznambe – kmetijsko zemljišče
V skladu z določbami ZKZ je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena s sporazumom o bistvenih sestavinah pogodbe, torej takrat, ko ponudnik sprejme izjavo kupcev. Vendar pa je za veljavnost takšne pogodbe (zavezovalnega pravnega posla) določena naknadna odobritev pristojne upravne enote. Zato je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena pod odložnim pogojem te odobritve. To pomeni, da že ob vložitvi predloga za vpis predznambe ni bila izkazana veljavnost pravnega temelja za pridobitev lastninske pravice iz razloga, ker ni bila izkazana naknadna odobritev pristojne upravne enote.
ZPP člen 214, 214/2. OZ člen 639, 659, 659, 659/2, 660. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 112.
gradbena pogodba - neprerekana dejstva - dodatna dela - cena del - klavzula ključ v roke - izročitev in prevzem izvedenih del - naročnikova pravica glede drugih napak izvršenega posla - uzance
Skladno z ustaljeno sodno prakso in 112. členom Posebnih gradbenih uzanc se šteje, da je bil prevzem opravljen najkasneje na dan začetka uporabe objekta.
Okoliščina, ko naročnik ne dopusti izvajalcu odprave sicer ugotovljene oziroma priznane napake, naročniku jemlje utemeljenost njegovih jamčevalnih zahtevkov (za odpravo napak na račun izvajalca, znižanje plačila, odstop od pogodbe). Naročnik je dolžan dovoliti izvajalcu, da napako odpravi. Takšna ureditev upošteva interes izvajalca, da napako (v primernem roku) odpravi sam. Izbira načina odprave napak je v domeni izvajalca.
neprerekane trditve – neprerekana dejstva – priznanje dejstev - obrazloženo prerekanje navedb nasprotne stranke – sporazum o odškodnini zaradi razdrtja pogodbe
Tako kot velja, da mora stranka navajati relevantna dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, mora tudi nasprotna stranka, v kolikor zanika zatrjevana dejstva stranke, le-to storiti jasno in na nedvoumen način, saj se v nasprotnem primeru štejejo tako zatrjevana dejstva za priznana.
začasna odredba – verjeten obstoj terjatve – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – čas za pripravo obrambe
Tožnik je izkazal verjetnost obstoja terjatve, saj iz tožbenih navedb in priloženih listin izhaja, da mu tožena stranka ni omogočila zagovora v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni. Med vročitvijo vabila na zagovor in dnevom, ko naj bi potekel zagovor, je minil le en delovni dan.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0062170
OZ člen 15, 122. ZPP člen 8, 212, 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8, 347, 347/2, 354, 354/1. ZPPSL člen 40, 41.
sklenitev pogodbe – prekoračitev trditvene podlage – pravica do izjave – pritožbena obravnava – odstop od pogodbe
Sodišče prve stopnje je odločilo izven ponujenega trditvenega gradiva, s čimer je odvzelo toženi stranki pravico do izjave v smislu možnosti učinkovite obrambe.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/3, 179, 182.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – sokrivda – nepremoženjska škoda
Delo na strehi (na višini) nad delujočo livarsko pečjo predstavlja nevarno dejavnost, zaradi česar je za škodo, ki jo je tožnik utrpel zaradi padca s strehe, tožena stranka objektivno odgovorna.
Tožnik je k nastanku škode prispeval v višini 20 %, ker je pred padcem ravnal nepremišljeno, saj ni upošteval navodil nadrejenega delavca, da ne sme stopati po strehi.
ZPP člen 115, 115/2, 286, 286/1, 339, 339/2, 339/2-8, 356.
preložitev naroka – nenadna in nepričakovana bolezen – kršitev načela kontradiktornosti
Nezgoda, pri kateri se je zakoniti zastopnik tožene stranke po obrazu poškropil s polnilno tekočino, zaradi česar je bil zaradi pekočih in dražečih oči nujno napoten k okulistu, je bila upravičen razlog za preložitev naroka za glavno obravnavo.
ZST-1 nastanek taksne obveznosti ni vezal na nastop procesnih okoliščin, na katerih temelji domneva o umiku tožbe, temveč na pravnomočnost (deklaratornega) sklepa, ki ga mora sodišče izdati v tem primeru. Nastanek taksne obveznosti je torej pogojena s formalno pravnomočnostjo deklaratornega sklepa o ustavitvi postopka.
Med strankama je nesporno dejstvo, da do podelitve koncesije ni prišlo, zato je bila tožena stranka upravičena zahtevati povračilo vloženih sredstev, ni pa se uresničila situacija po 2. odstavku 4. člena Najemne pogodbe. Navedeno ne pomeni, da bi terjatev tožeče stranke iz naslova najemnin po Najemni pogodbi zaradi izostanka sklenitve koncesijske pogodbe (in posledično izostanka obračuna z vloženimi sredstvi tožene stranke) „ugasnila“. Ko je strankama postalo jasno, da do sklenitve koncesijske pogodbe ne bo prišlo in je tožena stranka objekte izročila tožeči, je terjatev tožeče stranke zapadla in od takrat nosi „samostojno naravo“, neodvisno torej od višine koncesnine, ki ob nesklenjeni koncesijski pogodbi, ni bila določena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0062185
ZIZ člen 168, 168/3, 168/4. ZPP člen 212.
darilna pogodba – izstavitev zemljiško knjižne listine – vknjižba lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika
Na podlagi 5. odst. 168. člena ZIZ je mogoče poleg oblikovanja zahtevka za vknjižbo lastninske pravice tudi oblikovanje zahtevka za izdajo zemljiškoknjižne listine. Če toženec zemljiškoknjižne listine ne izda, se tudi v tem primeru vknjižba izvede na osnovi sodbe.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064308
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-10, 87, 87/1. OZ člen 147, 147/1. ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih člen 53, 53/1.
opustitev ukrepov varstva pri delu – pravica ZZZS do povračila škode – poškodba pri delu – delodajalec, ki je dolžan povrniti škodo ZZZS – prispevek zavarovanca ZZZS k nastanku škode – nepregledna transportna pot – vzročna zveza med opustitvijo ukrepov varstva pri delu in škodo – upravičenost izvedbe zdravstvenih storitev – zavrnitev dokaznega predloga brez obrazložitve – možnost obravnavanja pred sodiščem
Iz določbe 1. odstavka 87. člena ZZVZZ izhaja obveznost delodajalca, ki je opustil izvedbo ustreznih higiensko-sanitarnih ukrepov, ukrepov varstva pri delu ali drugih ukrepov, predpisanih ali odrejenih za varnost ljudi, in je zaradi tega prišlo do bolezni, poškodbe ali smrti zavarovane osebe, da ZZZS povrne povzročeno škodo. Iz gramatikalne razlage sporne določbe ne izhaja, da bi bila obveznost delodajalca, da ZZZS povrne škodo, omejena le tiste primere, ko je bolezen, poškodba ali smrt nastopila pri zavarovani osebi, ki je v delovnopravnem razmerju z delodajalcem. Delodajalec je v skladu s 1. odstavkom 5. člena ZVZD dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. Vendar pa pozitivni učinki izvajanja teh ukrepov ne smejo biti omejeni le na tiste delavce, ki so v delovnopravnem razmerju z delodajalcem, ki je zavezan izvajati ukrepe varstva pri delu, izključeni pa v primeru, ko v delovnem procesu istega delodajalca sodelujejo osebe, ki s tem delodajalcem niso v delovnem razmerju. In enako velja za odgovornost v primeru opustitve izvajanja teh ukrepov.
Za odločitev o tožbenem zahtevku po 1. odstavku 87. člena ZZVZZ je pravno relevantno, ali je škoda, ki je nastala tožeči stranki, posledica opustitve izvajanja ukrepov varstva pri delu, ki jih je dolžna izvajati tožena stranka. V konkretnem primeru je dopustno ugotavljati prispevek zavarovanke tožeče stranke k nastanku škode, saj slednja ni oseba iz 1. odstavka 147. člena OZ, za ravnanje katere bi tožena stranka kot delodajalec v razmerju do tretjih oseb, torej tudi do tožeče stranke, odgovarjala objektivno.
Ob ugotovitvi, da je tožnica v spornem obdobju dejansko opravljala delo v lokalu toženca, pri čemer ni jasno, koliko dni in v kakšnem obsegu, se tožbeni zahtevek ne more zavrniti, češ da tožnica ni podala ustrezne in zadostne trditvene podlage glede višine vtoževane terjatve iz naslova plačila za delo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela
Glede na to, da se tožnik zoper odločbo ZZZS, s katero je bil predlog za podaljšanje bolniškega staleža zavrnjen, ni pritožil, ni mogel pričakovati, da mu bo kasneje za sporno obdobje podaljšan bolniški stalež. Ker na delo kljub temu ni prišel, mu je tožena stranka na podlagi ugotovitve, da je z dela izostal pet dni zapored, utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZJU člen 128, 128/2, 128/5, 128/6. ZPol člen 99, 99/1, 99/1-6. KZ člen 183, 183/2, 183/3.
javni uslužbenec – sklep o prenehanju delovnega razmerja – disciplinski postopek – vodenje disciplinskega postopka – zastaranje
Bolniški stalež kot razlog za opravičeno odsotnost z dela pomeni le, da je delavec iz zdravstvenih razlogov nesposoben za delo, ne pomeni pa nujno, da zaradi tega disciplinskega postopka zoper njega ni mogoče voditi (nekoliko poenostavljen primer: mavec na roki, ki delavcu onemogoča delo, ne preprečuje udeležbe delavca na disciplinski obravnavi). Za zaključek, da zaradi odsotnosti z dela tudi disciplinskega postopka ni mogoče voditi, bi bilo treba na primer dokazati, da je bil delavec hospitaliziran, da je nepokreten ali podobno.
obnova postopka – obnovitveni razlogi – manjkajoča listina v spisu
Tožeča stranka, ki trdi, da je listino vložila v spis v postopku pred sodiščem prve stopnje ter da se je ta tekom postopka izgubila iz spisa smiselno zatrjuje obnovitveni razlog iz 2. točke 394. člena ZPP.
ZST člen 4, 14, 14/1. ZST-1 člen 5, 13. ZPP člen 12.
sodne takse – oprostitev plačila sodnih taks za pritožbo
Oprostitev plačila sodne takse za pritožbo mora pritožnik predlagati hkrati z vložitvijo pritožbe, s kasnejšim predlogom za oprostitev pa pritožnik ne more uspeti, saj taksna obveznost za pritožbo nastane ob vložitvi pritožbe, učinek taksne oprostitve, o kateri je odločeno s sklepom o oprostitvi plačila sodnih taks, pa je omejen na tiste taksne obveznosti, ki do dneva vložitve predloga še niso nastale.
Tožnik je upravičen le do razlike v znesku odpravnine za primer razrešitve iz nekrivdnih razlogov, ki ostane po odvodu akontacije dohodnine in plačilu prispevkov.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je zakonita. Tožena stranka je kriterij usposobljenosti in odnos do dela uporabila enako za vse primerljive delavce (delavce na istem delovnem mestu). Ker je tožnik po tem kriteriju dosegel najnižje število točk, ga je utemeljeno izbrala za presežnega delavca.
Roki za zastaranje terjatve iz naslova reparacije za čas nezakonitega delovnega razmerja tečejo od dneva nastanka vsakokratnega prikrajšanja, to je od dneva zapadlosti posamezne plače oziroma regresa za letni dopust v plačilo, in ne šele od pravnomočne ugotovitve nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.