ZPIZ-1 člen 91, 91/2, 261, 261/4. ZDR člen 200, 200/1. ZZVZZ člen 33, 81, 81/2, 81/2-1, 82. ZPP člen 237/2, 285, 298, 298/2, 347.
začasna zadržanost od dela – invalid – omejitve pri delu
Če je zavarovancu s pravnomočno odločbo priznana pravica do dela na drugem ustrezno lažjem delu, ki ga opravlja v polnem delovnem času, se v primeru zdravstvenih težav začasna nezmožnost za delo ugotavlja ob upoštevanju omejitev pri delu, določenih z odločbo o pravicah iz invalidskega zavarovanja.
Glede na to, da tožena stranka v odgovoru na tožbo ni zatrjevala, da se je s tožnikom sporazumela o reševanju spora pred arbitražo v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma za odpravo kršitve, je tožnik lahko vložil tožbo neposredno na sodišče. Pri tem ni mogoče upoštevati sporazuma o arbitražnem reševanju spora, dogovorjenega v pogodbi o zaposlitvi.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – stvarna pravica na premičnini – gospodarski spor
V obravnavanem primeru gre za zahtevek na izročitev oziroma vrnitev individualno določene stvari, torej gre za spor o stvarni pravici na premičnini, za katerega se ne uporabljajo pravila postopka v gospodarskih sporih.
URS člen 24, 74, 74/2. ZPP člen 313, 313/2, 313/3.
zakonodajna protipravnost – odškodninska odgovornost občine
Pri presoji t.i. zakonodajne protipravnosti je treba izhajati iz narave dela zakonodajnega organa, v primeru občin Občinskega sveta. Odškodninsko odgovornost Občinskega sveta lahko utemeljijo le najhujše kršitve ustavnih določb oziroma kršitve temeljnih civilizacijskih standardov.
Sodišče lahko predlagan dokazni predlog zavrne, sklep o zavrnitvi izvedbe dokaza mora biti obrazložen (na naroku ali v odločbi). Obrazložitev zavrnitve dokaza pa ne sme vsebovati vnaprejšnje dokazne ocene. Sodišče prve stopnje tako ni dolžno izvajati nadaljnjih dokazov, če razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oz. dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilni, ali pa da je neko dejstvo že dokazano. Zadošča, da sodišče dovolj prepričljivo in izčrpno obrazloži, da je bilo že iz izvedenih dokazov mogoče zanesljivo sklepati o obstoju odločilnih dejstev.
napaka sodišča – popravni sklep – naključje, ki se je primerilo stranki – stroški postopka
Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je bila ugovor primorana vložiti zaradi napake (napačna odmera sodne takse), ki jo je pri svojem delu zagrešilo sodišče. Vendar je v takšnem primeru zmotno ravnanje sodišča potrebno obravnavati kot naključje, ki se je primerilo tožeči stranki, v posledici česar je tožeča stranka dolžna sama nositi stroške ugovornega postopka.
spor majhne vrednosti – odlok lokalne skupnosti - financiranje obveznega odjema komunalnih odpadkov
Obveznost plačila ravnanja z odpadki oziroma njihovega odvoza ni nastala s sklepom inšpektorja, temveč temelji neposredno na odloku, katerega vsebinska podlaga je v določbah Zakona o varstvu okolja in Zakona o lokalni skupnosti. Navedeni predpisi financiranje obveznega odjema komunalnih odpadkov porazdeljujejo med uporabnike teh storitev. Obveznost plačila za organizirani odjem komunalnih odpadkov bremeni vse uporabnike, ki bodisi bivajo ali poslujejo na določenem območju, ne glede na to, ali storitve, ki jih v javnem interesu upravlja tožeča stranka, dejansko koristijo ali ne.
ZLPPOD člen 8,9. ZLPP člen 48.a, 48.b, 48.c. ZIS člen 2, 4, 51. ZOR člen 104.
podjetja v družbeni lastnini – podjetja v mešani lastnini – oškodovanje družbene lastnine – oblikovanje kapitalskih deležev – ničnost pravnega posla
Do oblikovanja kapitalskih deležev je prišlo v času, ko je bila tožena stranka podjetje z družbenim kapitalom, zato je pri presoji njihove zakonitosti potrebno uporabiti takratna pravila. ZLPPOD in ZLPP v ta pravila nista posegla, ampak sta jih le povzela in postavila pravne domneve, kdaj je prišlo do oškodovanja družbene lastnine in s tem olajšala dokazovanje oškodovanja. V času nastanka trajnih vlog je veljal ZIS, ki kot specialni zakon v dejavnosti, s katero se je ukvarjala tožena stranka, v igralnicah ni dopuščal zasebnega kapitala, kar pomeni, da je bil posel, s katerim je tožnica pridobila trajno vlogo, neveljaven (ničen) že po predpisih, ki so veljali v času njegove sklenitve in zato že od vsega začetka ni ustvarjal nobenih pravnih učinkov. Prepoved sicer ni bila izrecna, vendar je bila dejavnost prirejanja posebnih iger na srečo strogo omejena le na takratne organizacije združenega dela, ki so pridobile ustrezna soglasja in so se ukvarjale z gostinsko in turistično dejavnostjo (4. člen ZIS), sredstva, pridobljena od iger na srečo, pa so se lahko namenjala le za pospeševanje turizma (2. člen ZIS).
Terjatev je pravica do denarnega zneska ali do neke storitve ali opustitve, kot je to določeno v 1. točki 16. člena ZIZ. Terjatev, ki se izvršuje, pa mora biti praviloma predhodno ugotovljena v izvršilnem naslovu. Te terjatve ima v mislih določba tretjega odstavka 208. člena ZIZ, odločba, s katero so upniku priznani nadaljnji izvršilni stroški, pa ni sklep o izvršbi. Stroški so namreč stranska terjatev, torej tudi stroški izvršilnega postopka. ZIZ glede izvršilnih stroškov v določbi 197. člena prvenstveno določa, da se iz zneska, dobljenega s prodajo, poplačajo najprej stroški izvršilnega postopka, in za te stroške tudi ne postavlja pogoja, da je sklep, s katerim so priznani, že pravnomočen.
Pravilnik o sodnih cenilcih in sodnih izvedencih člen 47, 47-2. ZPP člen 249.
izvedenec - vrednotenje izvedenskega dela - zahtevnost izvedenskega dela
Zahtevnosti izvedenskega dela ni mogoče ocenjevati na podlagi subjektivnega nezadovoljstva pravdne stranke z izdelanim mnenjem. Zahtevnost je treba ocenjevati v objektivnem smislu in sicer glede na težo, kompleksnost, zapletenost strokovnih vprašanj, obseg dokumentacije in čas, ki je bil potreben za izdelavo strokovnih zaključkov in podobno.
Upnik ni dolžan sprejeti delne izpolnitve, razen če narava obveznosti ne nalaga kaj drugega. Vendar, če je tožena stranka delno izpolnitev sprejela, ne da bi kasneje pogodbo v celoti razdrla, ne more nasprotovati plačilu pogodbene obveznosti, ki ustreza delni izpolnitvi, zgolj s sklicevanjem na neizpolnitev preostalega dela pogodbene obveznosti.
ZIZ člen 24, 24/4. ZFPPIPP člen 441, 442, 442/6, 442/7, 442/8. ZFPPIPP-A člen 29, 29/2, 33, 33/2.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika – odgovornost za obveznosti izbrisane družbe – pravno nasledstvo – aktivni družbenik – uporaba novele ZFPPIPP-A
Pritožnik v času izbrisa prvotnega dolžnika iz sodnega registra (še pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-A) ni bil več družbenik prvotnega dolžnika, zaradi česar ni podlage za nadaljevanje izvršilnega postopka zoper njega.
pravdni stroški – uspeh po temelju in po višini – vrednotenje uspeha pravde – neusklajena sodna praksa
Sodna praksa res opušča način izračuna stroškov z ločenim upoštevanjem uspeha po temelju in uspeha po višini, vendar pa na tem področju ni popolnoma usklajena. Tudi tak princip odmere stroškov lahko predstavlja način upoštevanja vseh okoliščin primera iz 2. odstavka 154. člena ZPP.
stroški pravdnega postopka – pravnomočni sklep o zavrženju tožbe
Ker je tožena stranka pravočasno priglasila stroške postopka ter ob ugotovitvi, da je tožeča stranka propadla v zadevi, je sodišče pravilno naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v breme tožeče stranke.
Slabo finančno stanje in nelikvidnost toženca sicer lahko pomeni objektivno slabšo možnost tožnika za izterjavo terjatev, vendar bi moral tožnik za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe navesti in dokazati še aktivno ravnanje toženca, ki bi bilo usmerjeno v odtujevanje, skrivanje ali kakšno drugačno razpolaganje s premoženjem, s katerim bi postala izterjava terjatve onemogočena ali vsaj otežena.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064308
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-10, 87, 87/1. OZ člen 147, 147/1. ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih člen 53, 53/1.
opustitev ukrepov varstva pri delu – pravica ZZZS do povračila škode – poškodba pri delu – delodajalec, ki je dolžan povrniti škodo ZZZS – prispevek zavarovanca ZZZS k nastanku škode – nepregledna transportna pot – vzročna zveza med opustitvijo ukrepov varstva pri delu in škodo – upravičenost izvedbe zdravstvenih storitev – zavrnitev dokaznega predloga brez obrazložitve – možnost obravnavanja pred sodiščem
Iz določbe 1. odstavka 87. člena ZZVZZ izhaja obveznost delodajalca, ki je opustil izvedbo ustreznih higiensko-sanitarnih ukrepov, ukrepov varstva pri delu ali drugih ukrepov, predpisanih ali odrejenih za varnost ljudi, in je zaradi tega prišlo do bolezni, poškodbe ali smrti zavarovane osebe, da ZZZS povrne povzročeno škodo. Iz gramatikalne razlage sporne določbe ne izhaja, da bi bila obveznost delodajalca, da ZZZS povrne škodo, omejena le tiste primere, ko je bolezen, poškodba ali smrt nastopila pri zavarovani osebi, ki je v delovnopravnem razmerju z delodajalcem. Delodajalec je v skladu s 1. odstavkom 5. člena ZVZD dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. Vendar pa pozitivni učinki izvajanja teh ukrepov ne smejo biti omejeni le na tiste delavce, ki so v delovnopravnem razmerju z delodajalcem, ki je zavezan izvajati ukrepe varstva pri delu, izključeni pa v primeru, ko v delovnem procesu istega delodajalca sodelujejo osebe, ki s tem delodajalcem niso v delovnem razmerju. In enako velja za odgovornost v primeru opustitve izvajanja teh ukrepov.
Za odločitev o tožbenem zahtevku po 1. odstavku 87. člena ZZVZZ je pravno relevantno, ali je škoda, ki je nastala tožeči stranki, posledica opustitve izvajanja ukrepov varstva pri delu, ki jih je dolžna izvajati tožena stranka. V konkretnem primeru je dopustno ugotavljati prispevek zavarovanke tožeče stranke k nastanku škode, saj slednja ni oseba iz 1. odstavka 147. člena OZ, za ravnanje katere bi tožena stranka kot delodajalec v razmerju do tretjih oseb, torej tudi do tožeče stranke, odgovarjala objektivno.
Tožnik je upravičen le do razlike v znesku odpravnine za primer razrešitve iz nekrivdnih razlogov, ki ostane po odvodu akontacije dohodnine in plačilu prispevkov.
OZ člen 299, 299/2, 378, 417, 417/1, 419, 419/2, 426. ZPP člen 154, 212.
cesija – odstop bodočih terjatev v zavarovanje - anticipirana fiduciarna cesija – globalna fiduciarna cesija – naznanitev o cesiji
Po naznanitvi o cesiji je položaj dolžnika terjatve, ki je predmet zavarovanja, enak kot če bi bila terjatev normalno cedirana. To pomeni, da je dolžnik ne glede na fiduciarno naravo odstopa zavezan samo novemu upniku.