CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00061912
ZNP člen 35, 37. ZPP člen 158. OZ člen 356, 356/1.
nepravdni postopek - predlagalni nepravdni postopek - umik predloga - odločitev o stroških postopka - smiselna uporaba določb pravdnega postopka - stroškovno breme - povrnitev stroškov - zavezanec za plačilo stroškov postopka v primeru ustavitve postopka zaradi umika zahteve - ugovor zastaranja
Pritožnikovo sklicevanje na triletni zastaralni rok je zmotno. V času teka postopka zastaranje ne teče. Za pravnomočno ugotovljene obveznosti pa skladno s prvim odstavkom 356. člena OZ velja 10-letni zastaralni rok. Ta prične teči s pravnomočnostjo odločbe. Ker v obravnavani zadevi ne gre za takšen položaj, je pritožnikov ugovor zastaranja neutemeljen.
ZNP ureja vprašanje povračila stroškov v 35. členu. Ta pravila so prilagojena posebnostim nepravdnega postopka in so drugačna od pravil, ki veljajo v pravdnem postopku. ZNP ne ureja situacije, ko pride do umika predloga. Pri umiku tožbe in umiku predloga pa gre za podobne položaje, zato je na podlagi 37. člena ZNP treba smiselno uporabiti določbo 158. člena ZPP.
Ko predlagatelj predlog umakne in sodišče postopek ustavi, je podana procesna situacija, ki se v bistvenem ne razlikuje od situacije v pravdi, zato se o stroških odloča v skladu z določbo prvega odstavka 158. člena ZPP. To pa pomeni, da mora predlagatelj nasprotnim udeleženem povrniti stroške nepravdnega postopka.
ZPP člen 18, 18/2, 142, 142/8, 181, 181/1, 325, 327, 327/3.. ZDR-1 člen 37, 77, 77-5, 88, 88/4, 89, 89/1, 89/1-3, 118, 118/2, 200, 200/3.. ZPSto-2 člen 41, 42, 42/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - uveljavljanje nezakonitosti odpovedi - ni sodne pristojnosti - ugotovitvena tožba - zavrženje tožbe - pravočasnost tožbe - osebna vročitev - razveljavitev zakonske določbe - razlika v plači - denarno povračilo namesto reintegracije - denarna odškodnina
Odpoved pogodbe o zaposlitvi je enostranska izjava volje ene od pogodbenih strank, ki privede do prenehanja delovnega razmerja. Ugotovitev, da je odpoved nezakonita, je ugotovitev obstoja predpostavk pravnega (delovnega) razmerja; odločitev o tem sodi v obrazložitev in ne izrek sodbe. Sodba s takšnim zahtevkom je zaradi pomanjkanja sodne pristojnosti (drugi odstavek 18. člena ZPP) nedopustna.
Ne gre za kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, če delavec poskuša doseči priznanje svojih pravic, pa pri tem ni uspešen. Da bi bila s tem v zvezi podana podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, bi morale biti ugotovljene posebne okoliščine, ki bi npr. dokazovale, da je hotel delavec delodajalcu škodovati, kot je očitno menila toženka, ko se je v zaključku odpovedi sklicevala na 37. člen ZDR-1 (prepoved škodljivega ravnanja), pri čemer pa okoliščine, v katerih je bilo delo odrejeno in je potekala izmenjava elektronskih sporočil, izključujejo tožničin (goljufivi) namen pridobitve protipravne premoženjske koristi.
Funkcija podpisa je v izkazu istovetnosti vlagatelja oziroma v avtorizaciji pritožbe. Podpis pritožbe je nujna formalna zahteva, ki jo mora stranka izpolniti, da doseže njeno obravnavo.
motenje posesti - sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti - vodovodni priključek - prekinitev dobave vode - dokazna ocena izpovedbe stranke - sklepčnost izreka odločbe - vzpostavitev prejšnjega stanja - prepovedni zahtevek - določnost in izvršljivost izreka
Tudi če bi pretirana poraba vode obstajala, to še ne bi pomenilo začetka motilnega ravnanja s strani toženke. Motilno ravnanje, zaradi katerega so tožniki sprožili motenjsko pravdo, je bilo najprej delna, potem pa popolna prekinitev dobave vode.
Sklep o motenju posesti je v izreku, s katerim se toženki nalaga vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja z nemoteno dobavo vode preko vodovodnega priključka, ki poteka od toženkine nepremičnine do tožnikove nepremičnine, tako da bo nemotena dobava pitne vode za potrebe stanovanjske hiše tožnikov na omenjeni nepremičnini in da bodo tožniki lahko na enak način kot pred motenjem posesti izvrševali posest pri uporabi svoje nepremičnine z nemoteno dobavo pitne vode, glede na vsebinsko napolnitvijo v obrazložitvi, dovolj določljiv in posledično lahko izvršljiv.
Začasna rešitev ne pomeni, da so tožniki prostovoljno opustili posest nepremičnine z dobavo pitne vode preko priključka, ki je priključen na vodovodni priključek na toženkini nepremičnini, saj so ravno zaradi varstva te svoje posesti sprožili motenjsko pravdo.
pravnomočen sklep o dedovanju - vezanost na pravnomočen sklep o dedovanju - udeleženci zapuščinskega postopka - dopustne pritožbene novote - prikrajšanje nujnega dednega deleža - obseg zapuščine - vračilo darila
Dediči so vezani le na pravnomočen sklep, zato lahko tudi po zaključenem naroku podajajo ugovore in dajejo izjave. Temu pritrjuje določba tretjega odstavka 205. člena ZD, ki dedičem omogoča podajanje izjav do konca postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju. To pa pomeni, da je uporaba določbe 337. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD, po kateri navajanje pritožbenih novot ni dovoljeno, izključena.
ZDR-1 člen 6, 8, 44, 111, 111/1, 111/1-7, 111/2, 111/3, 164.. ZPP člen 7, 155, 155/1, 158, 158/1, 212, 243.. OZ člen 179.. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 15.
odškodninska odgovornost delodajalca - izredna odpoved delavca - mobing - neenaka obravnava - nepremoženjska škoda - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - plačilo za dejansko opravljeno delo - vezanost sodišča na trditveno podlago - potrebni stroški - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe - delna razveljavitev sodbe
Utemeljeno tožena stranka v pritožbi uveljavlja, da sodišče prve stopnje tožniku ne bi smelo priznati razlike v plači za dejansko opravljeno višje vrednoteno delo za čas od 25. 9. 2018 dalje, ko mu je bilo pooblastilo za opravljanje dela operativnega vodje preklicano. Ker tožnik od tega dne dalje ni več imel podlage za opravljanje višje vrednotenega dela in dela operativnega vodje tudi dejansko ni več opravljal, mu je sodišče prve stopnje za ta čas neutemeljeno priznalo razliko med plačilom za to delo in plačilom, ki mu je pripadalo po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi.
Ni vsako dejstvo iz sklopa nepremoženjske škode takšno, da bi bilo za njegovo ugotovitev potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Pritožbeno sodišče se ne strinja s prvostopenjsko presojo, da glede na vrsto zatrjevane škode in na podlagi 8. člena ZDR-1 zahtevano odškodnino tožnik škode vsaj v določenem obsegu ne bi mogel dokazati brez izvedenca medicinske (konkretno psihiatrične) stroke.
KPJS člen 39, 39/1, 39/1-11, 39/2.. ZPP člen 7, 212, 243.. ZVZD-1 člen 5, 5/1.
terjatve iz delovnega razmerja - razlika v plači - dodatek za delo v rizičnih razmerah - COVID-19 - epidemija - trditveno in dokazno breme - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Pritožba neutemeljeno navaja, da bi morala tožena stranka podati kriterije, na podlagi katerih je presojala, ali je delavec ogrožen, oziroma da je na njej trditveno in dokazno breme o ogroženosti delavca. Iz ZSPJS, KPJS in niti iz drugega predpisa ne izhaja, da za spor o obravnavanem dodatku velja obrnjeno dokazno breme. Če delavec meni, da mu delodajalec dolguje plačilo dodatka za rizične razmere iz 11. točke prvega odstavka 39. člena KPJS, mora navesti odločilna dejstva, ki to potrjujejo in v potrditev teh dejstev ponuditi ustrezne dokaze (7. in 212. člen ZPP), sodišče pa nato (upoštevajoč tudi trditveno in dokazno podlago nasprotne stranke) presoja obstoj pogojev za priznanje dodatka.
pritožba - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe kot prepozne - vročanje sodnih pisanj - osebna vročitev - vročitev obvestila o prispelem pisanju - rok za prevzem pošiljke - fikcija vročitve - začetek teka roka za pritožbo
Ne glede na datum, ko je naslovniku pisanje pisanje puščeno v predalčniku, šteje vročitev za opravljeno s potekom 15-dnevnega roka, odkar je bil obveščen o sodnem pisanju.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00061886
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 90/1-5, 196, 196/1, 196/2. ZPIZ-1 člen 39, 39/4. ZPIZ-2 člen 30, 30/1, 30/2, 133, 134. ZPSV člen 2.
kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost - kršitev temeljnih pravic delavcev - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - plačilo prispevkov za socialno varnost - neplačevanje prispevkov - prepovedana posledica - izguba pravice - pokojninska osnova - izračun pokojninske osnove - pokojninska doba - pravna opredelitev kaznivega dejanja - temeljno kaznivo dejanje - kvalificirano kaznivo dejanje - sprememba zakona - zakon, milejši za storilca - zastaranje kazenskega pregona - čas, ki je potreben za zastaranje
Iz konkretnega dela opisa jasno izhaja, da je oškodovani delavec izgubil pravico, ki izvira iz neplačila prispevkov za socialno varnost. Gre za izgubo pravice, da bi se oškodovancu kritično obdobje neplačevanja prispevkov za socialno varnost vštelo v pokojninsko osnovo za odmero starostne pokojnine (nastanek prepovedane posledice). Takšen opis kaznivega dejanja vsebuje tudi dovolj jasno in vsebinsko napolnjeno konkretizacijo zavestne opustitve plačila prispevkov za socialno varnost, ki jih obdolženec kot dejanski poslovodja niti ni odredil v plačilo in s tem ti prispevki tudi niso bili izplačani oškodovancu in je na tak način ravnal v nasprotju z 2. členom Zakona o prispevkih za socialno varnost. Glede na očitek, da obdolženec ni odredil plačila prispevkov za socialno varnost za delavca v obdobju od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2014, gre za eno kaznivo dejanje, pri katerem velja, da je dokončano, ko je storjeno zadnje dejanje, ki sodi v sestavo kaznivega dejanja. V obravnavanem primeru je kaznivo dejanje dokončano z zadnjim neizplačilom prispevkov za socialno varnost.
IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00062862
ZIZ člen 192, 192/1, 192/2. ZNP člen 110. SZ-1 člen 112, 112/4.
prodaja nepremičnin na javni dražbi - izpraznitev in izročitev nepremičnin - izročitev nepremičnin kupcu - sklep o izročitvi nepremičnine - vsebina sklepa - izselitev iz nepremičnine - izselitev dolžnika iz stanovanjske hiše - rok za izselitev dolžnika - zakonski rok - nedoločen rok - določitev roka - primeren rok - odpoved najemne pogodbe - rok za izselitev - analogija znotraj pravnega pravila (analogia intra legem) - sklépanje po podóbnosti (argumentum a simili ad simile)
Rok za izselitev v drugem odstavku 192. člena ZIZ ni določen. Je pa denimo v SZ-1 v sporih zaradi odpovedi najemne pogodbe določen rok za izpraznitev, ki ne sme biti krajši od 60 in ne daljši od 90 dni. Ni razlogov, da bi se ta razpon po analogiji intra legem (oz. argumentum a simili ad simile; sklepanje po podobnosti primerov) ne uporabil kot okvir primernega roka za izselitev tudi v primerih izpraznitve zaradi prisilne prodaje nepremičnine. Take roke je sodna praksa dejansko že sprejela (VSL sklep II Ip 1728/2016); bistveno je, da so primerni. Pritožnika ne ponudita razumnega in utemeljenega razloga, kakšen rok bi bil po njunem mnenju primernejši in zakaj. Drži, da postopek poteka že dlje časa in da sta lahko uporabnika navedene nepremičnine utemeljeno pričakovala njegov konec, katerega posledica je zanju izselitev.
Tožnica je toženki poslala dve obvestili, s katerima jo je obvestila o uporabi nepravilne formule za obračun nadomestila plač in normiranega števila ur, o višini preplačila in ji predlagala podpis izjave o povračilu preplačila z odtegljaji od plače, toženka pa je v odgovoru na tožbo priznala, da je obe obvestili prejela, torej je bila s terjatvijo in načinom njene poravnave seznanjena. Z obvestilom z dne 1. 12. 2021 je bila opozorjena tudi na možnost pričetka sodnega postopka zaradi izterjave terjatve. Toženka je dolg poravnala 7. 7. 2022, kar je po vložitvi tožbe.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00061786
ZKP člen 95, 95/4, 129a, 129a/1, 129a/3. KZ-1 člen 45a, 86, 86/9, 87, 87/1, 87/4, 87/5.
denarna kazen - izvršitev denarne kazni - način izvršitve denarne kazni - nadomestna izvršitev denarne kazni - alternativna izvršitev denarne kazni z delom v splošno korist - delo v splošno korist - namen kaznovanja - povrnitev stroškov kazenskega postopka - oprostitev, odlog ali obročno plačilo stroškov kazenskega postopka - obravnava vloge glede na njeno vsebino
Ker sodišče lahko odloča le o predlogu, ki je podan, in v predmetni zadevi je obsojenčev zagovornik vložil predlog za nadomestitev izvršitve stroškov kazenskega postopka z delom v splošno korist, ki ga ZKP in KZ-1 ne določata, so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče materialno pravo pravilno uporabiti in predlog po uradni dolžnosti presojati po določbah 95. člena ZKP, česar ni storilo.
Presoja upravičenosti predloga za nadomestno izvršitev denarne kazni lahko temelji tudi na okoliščinah, ki so bile upoštevane ob izreku denarne kazni, torej tudi na okoliščinah v času storitve kaznivega dejanja, saj je prekrivanje neizogibno, vendar tudi zanje velja, da se jih presoja v novi luči, z vidika njihovega pomena v času predvidenega izvrševanja denarne kazni.
Utemeljena je pritožbena kritika, da sodišče prve stopnje ni prepričljivo pojasnilo, zakaj z alternativno izvršitvijo denarne kazni pri obsojencu ne bi bil dosežen namen kaznovanja, to je vpliv na storilčevo bodoče vedenje. Sodišče prve stopnje se je omejilo zgolj na presojo, da so enake premoženjske in družinske razmere pri obsojencu obstajale v času izreka sodbe in v času odločanja o obsojenčevem predlogu za alternativni način izvršitve denarne kazni ter navedlo, da namen kaznovanja na alternativen način ne bi bil dosežen kljub predhodni obsojenčevi nekaznovanosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00062067
SZ-1 člen 28, 35, 35/1, 35/2, 35a. ZPP člen 451.
gospodarski spor majhne vrednosti - upravljanje večstanovanjske stavbe - posli rednega upravljanja - večinsko soglasje etažnih lastnikov - predhodno soglasje - konkludentno soglasje - odločanje etažnih lastnikov - glasovanje - zbiranje podpisov - zavarovalna pogodba - plačilo zavarovalne premije - izdaja sklepa sodišča - stroški opominjanja - sredstva rezervnega sklada - prekluzija
Da lahko upravnik od etažnih lastnikov zahteva povrnitev stroškov plačila opravljenega posla, mora za to izkazati ustrezno pravno podlago: predhodno soglasje etažnih lastnikov ali pa sklep sodišča v nepravdnem postopku (28. člen SZ-1).
Tožnica ni imela predhodnega soglasja kvalificirane kapitalske večine etažnih lastnikov za sklenitev pogodbe o zavarovanju, druge ustrezne pravne podlage za izvedbo posla izrednega upravljanja pa v svojih vlogah v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala, zato do povrnitve stroškov plačanih zavarovalnih premij ni upravičena.
Čeprav SZ-1 v času izvedbe glasovanja s podpisovanjem listine elektronskega glasovanja še ni urejal (primerjaj sedaj veljavni 35.a člen SZ-1), zgolj zaradi zakonske neurejenosti elektronskega glasovanja v času izvedbe postopka glasovanja s podpisovanjem listine, takšnemu načinu glasovanja še ni mogoče odreči veljavnosti, če je bilo v postopku sprejemanja te odločitve zagotovljeno, da so bili etažni etažni lastniki ustrezno informirani o sprejemanju odločitev, da so imeli možnost v postopku sodelovati in na ta način ustrezno varovati svoje premoženjske interese ter da so bili na takšen način oddani glasovi odraz njihove prave in resnične volje.
ZPP člen 205, 206. ZS člen 113a, 113a/1, 113a/2, 113a/3.
prekinitev postopka - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - vprašanje za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije - razlaga prava EU - ustavna pritožba - ekonomičnost postopka - razvoj sodne prakse - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - akcesornost - del pravdnih stroškov
Le kadar je odločba Vrhovnega sodišča ali odločba drugega sodišča, zoper katero stranke v postopku ne morejo vložiti rednega ali izrednega pravnega sredstva, odvisna od predhodne rešitve vprašanja glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava Evropskih skupnosti, je sodišče dolžno izdati sklep, v skladu z mednarodno pogodbo iz prejšnjega odstavka, s katerim predhodno vprašanje odstopi v odločanje Sodišču EU ter prekiniti postopek.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - naročniško razmerje za storitve mobilne telefonije - neplačilo računov - telefonska številka - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga
Pritožbene navedbe, da stanje dolga ni pravilno ugotovljeno, so usmerjene v izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, zato pritožbeno sodišče nanje ne bo odgovarjalo.
spor zaradi motenja posesti - varstvo soposesti - sodno varstvo posesti - soposest - izvrševanje soposesti - pasivna legitimacija - služnostna pot - dovozna pot - pravica do posesti - hoja in vožnja po tuji nepremičnini
V razmerju med več posestniki iste stvari šteje za motilno vsako ravnanje, ki samovoljno spreminja ali ovira dotedanji način izvrševanja posesti.
Za ugotovitev posesti dela nepremičnine (poti na njej) ni odločilno, ali je tožnik pot uporabljal pogosto, temveč zgolj, da je imel možnost posest izvrševati, kadar jo je rabil.
Ob odločanju o tožbi zaradi motenja posesti je izključeno odločanje o pravici do posesti, odločilno je, ali je tožnik posest izvrševal.
Toženec pri motilnem dejanju (postavitev zabojnikov) morda ni nujno neposredno aktivno sodeloval, a je jasno, da se je z njim strinjal, ga (posredno) priznava(l) kot lastnega, se od samovoljnega ravnanja ni ogradil, od njega pa je imel korist – izključno uporabo poti, na kateri je parkiral svoje vozilo.
ZPP člen 8, 214, 214/2, 238, 238/2, 286a.. ZDR-1 člen 9, 13, 13/1, 73, 73/1, 74, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 157.. ZDR člen 88, 88/3.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2018) člen 71, 71/1, 71/1-5.. OZ člen 8, 86, 86/1,.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - vodilni delavec - pogodbena kazen - nadure - ničnost pogodbenega določila - kogentna določba - prekluzija - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je dogovor, da tožnica kot vodilna delavka nima pravice do plačila za nadurno delo, zakonit. Določba pogodbe o zaposlitvi, da tožnica za nadurno delo nima pravice do plačila, je v nasprotju s kogentnimi predpisi (9. člen ZDR-1, ki omejuje avtonomijo pogodbenih strank) in tako nična (prvi odstavek 86. člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 13. člena ZDR-1).
postopek zaradi motenja posesti - opredeljenost tožbenega zahtevka - nedoločen tožbeni zahtevek - izvršljivost tožbenega zahtevka - motilno dejanje
Po tožbenem zahtevku je motilno vsako postavljanje ovir ali preprek tožencev na dovozni poti, ki bi preprečevale ali ovirale dostop tožnice in reševalnih vozil do stanovanjskega objekta. S tem delom tožbenega zahtevka so dovolj jasno opredeljene obveznosti tožencev v prepovednem delu tožbenega zahtevka.
Po naravi stvari predstavlja postavljanje raznih ovir in preprek na dovozno pot, s čimer se preprečuje ali ovira dostop po tej poti, motilno dejanje, pri čemer ni potrebno, da bile v tožbenem zahtevku opredeljene konkretne ovire in prepreke. Smisel prepovednega dela tožbenega zahtevka je v tem, da se tožencema prepoveduje vsakršno motenje posesti tožnice na dovozni poti za potrebe dostopa. Prepovedano je torej vsakršno postavljanje ovir ali preprek, ki preprečujejo ali ovirajo dostop po dovozni poti.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4, 110/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - začasna nezmožnost za delo - izostanek z dela - obvestilna dolžnost - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - reintegracija - nadomestilo za neizrabljen letni dopust
Čeprav je tožnico njen osebni zdravnik seznanil s tem, da je dal predlog za podaljšanje njenega bolniškega staleža, ker je tudi specialist menil, da njeno zdravljenje ni zaključeno, in je imela kontrolni pregled 4. 3. 2021, bi morala, kljub temu da je pričakovala, da ji bo bolniški stalež podaljšan, o tem obvestiti toženko.