delna oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - enotna pravdna stranka - nerazdelna taksna obveznost - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Ker je mogoče za tožnika spor rešiti le na enak način, se štejeta za enotno pravdno stranko, zaradi česar njune taksne obveznosti ni dopustno obravnavati ločeno. Delna oprostitev plačila sodne takse oziroma obročno plačilo, ki velja za prvo tožnico, se razteza tudi na drugega tožnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00061327
ZPP člen 105b, 105b/2, 105b/3, 105b/4, 274. DZ člen 157, 161, 167, 168. ZNP-1 člen 101. URS člen 23.
predlog za začasno odredbo - pogoji za izdajo začasne odredbe - sprememba ureditve stikov - pošiljanje vlog - vročitev vloge - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe - spori iz družinskega razmerja - ukrepi za varstvo koristi otroka - pravni interes za sodno varstvo - pravna korist - starševska skrb - ogroženost otroka - nujni ukrep - prosti preudarek - stroški nepravdnega postopka - pravica do poštenega sojenja
Upnik v pritožbi ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila vloga, ki jo je poslal na elektronski naslov sodišča nepopolna, da ni bila primerna za obravnavo, da je upnik po pozivu sodišča s priporočeno pošiljko, ki jo je oddal na pošto, poslal sodišču prve stopnje novo vlogo. Glede na te dejanske ugotovitve, je sodišče utemeljeno zavrglo upnikov predlog, s katerim se je zavzemal za izvedbo stika na dan, ki je v času prejema vloge s strani sodišča prve stopnje že potekel, s potekom tega dneva pa je prenehal tudi upnikov pravni interes za pravovarstvo, kot ga je uveljavljal s predlogom za začasno odredbo.
posestno varstvo - postavitev ograje - dovoljenje za gradnjo - pravnomočna sodna odločba - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - pravica do sodnega varstva - drugo sodno varstvo - motilno dejanje - opis motilnega ravnanja - trditvena podlaga - namen posestnega varstva
Motenje posesti mora biti protipravno in posestnik nima pravnega varstva, če motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu (tretji odstavek 33. člena SPZ). Ravnanje skladno s pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo temelji na zakonu ter predstavlja zakonito, dovoljeno ravnanje.
Za presojo protipravnosti toženkinega ravnanja ni bistveno, če objektivne in subjektivne meje pravnomočnosti navedenih sodnih odločb zajemajo tožnike, temveč da je bila toženka stranka postopka in nosilka materialnih upravičenj v izreku izdanih sodnih odločb ter je njeno ravnanje temeljilo na izvršitvi sodbe in sklepa o izvršbi.
Iz tožbenega zahtevka in trditev izhaja, da tožniki kot motilno dejanje označujejo celotno postavitev betonske ograje, ki jim preprečuje parkiranje. Postavitev ograje preko dovoljenih mer so tožniki omenjali le v povezavi z ugovorom toženke, da je ravnala skladno s sodno odločbo, pri čemer so trdili, da je presegla dovoljene mere, kar ne pomeni ravnanja skladno s sodno odločbo. Niso pa trdili, da prekoračitev dovoljenih mer predstavlja motilno dejanje. Protipravnost ravnanja toženke se presoja zgolj v luči zatrjevanega motilnega dejanja, tj. postavitve betonske ograje. Za tožnike je motilno dejanje predstavljala postavljena ograja in v tem delu toženka ni ravnala protipravno, saj ji je postavitev betonske ograje dovoljevala pravnomočna in izvršljiva sodna odločba.
Z delno odstranitvijo ograje se ne bi vzpostavilo prejšnje posestno stanje, kot ga želijo tožniki, in tudi ne bi bil dosežen namen vložene tožbe, ki je v odstranitvi ograje in omogočanju parkiranja.
Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 21, 21-2. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1. SPZ člen 33.
postopek v pravdi zaradi motenja posesti - verbalno motenje posesti - restitucijski del tožbenega zahtevka - celovita dokazna ocena - nagrada za porabljen čas med zastopanjem na narokih
Zahtevek v motenjski pravdi vsebuje restitucijski in prepovedni zahtevek. V postopku je bilo ugotovljeno, da je toženka 10. 3. 2021 izpred garaže že odstranila cvetlične lonce in vozilo Peugeot in na tem mestu od tedaj dalje ni več parkirala. Ker je toženka tožbeni zahtevek v tem delu izpolnila, pritožba utemeljeno izpostavlja, da restitucijski zahtevek ni utemeljen. Zgolj okoliščina, da vzpostavitev prejšnjega stanja zaradi izpolnitve, do katere je prišlo po vložitvi tožbe, ni potrebna, še ne pomeni, da je odpadel tudi pravni interes tožnika za uveljavljanje prepovednega zahtevka. Cilj posestnega varstva namreč ni zgolj v vzpostavitvi prejšnjega stanja, temveč tudi v sankcioniranju in preprečitvi nadaljnje samovolje stranke.
Stroški izvršitelja spadajo namreč med izvršilne stroške (293. člen ZIZ). Po prvem odstavku 38. člena ZIZ izvršilne stroške najprej plača upnik, na njegovo zahtevo pa mu mora stroške, potrebne za izvršbo, povrniti dolžnik (peti odstavek 38. člena ZIZ).
vročitev sodbe - fikcija vročitve - zamuda roka za pritožbo - zavrženje pritožbe
V skladu z določbo tretjega odstavka 142. člena ZPP se v primeru, če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, kot je navedeno v obvestilu, šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, v danem primeru torej 15. 5. 2021. Rok za pritožbo je tako pričel teči 16. 5. 2021 in se je iztekel trideseti dan, to je 14. 6. 2021. Pritožba, ki je bila vložena priporočeno po pošti 17. 6. 2021, je tako prepozna.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - pravdni postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi - izvedba naroka - neizvedba naroka - trditveno in dokazno breme
Toženčeve pritožbene trditve, da so tožničine navedbe neresnične in neverodostojne, pri odločanju o pritožbi ni mogoče upoštevati. Toženec bi se moral tožničinim trditvam ustrezno zoperstaviti v postopku pred sodiščem prve stopnje, vendar te svoje pravice ni celovito izkoristil. Ugovarjal je sicer izdanemu sklepu o izvršbi in s tem dosegel njegovo razveljavitev, nadaljnjim tožničinim trditvam pa niti po spremembi in dopolnitvi tožbe ni več oporekal. Brez podlage je njegova pritožbena trditev, da tega ni mogel storiti, češ da sodišče ni razpisalo naroka. Toženec namreč v resnici sodišču ni predlagal izvedbe naroka niti ni ponudil nasprotnih dokazov. Sodišče je zato smelo odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka brez glavne obravnave na podlagi predloženih listinskih dokazov.
razveljavitev zavarovalne pogodbe - ugovor zastaranja - kršitev pogodbe - obveznosti zavarovanca oziroma zavarovalca - mandatna pogodba z detektivsko agencijo - zamolčanje dejstev - nevarna športna dejavnost - gorsko kolesarjenje (downhill)
Toženec je trdil, da je tožnica za gorsko kolesarjenje vedela že od sklenitve pogodbe dalje, ker je zavarovalni agent poznal toženca in je vedel, da se ukvarja s tem športom. Izvedeni dokazni postopek tega ni potrdil. Sodišče prve stopnje je prepričljivo ugotovilo, da zavarovalni agent ni vedel, da se toženec ukvarja s športom, in je zato utemeljeno zaključilo, da je tožnica šele s prejemom detektivskega poročila izvedela, da se je toženec že več let pred sklenitvijo pogodbe ukvarjal z gorskim kolesarjenjem. Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je bilo prvo vprašanje, na katerega je toženec odgovoril nikalno, postavljeno enostavno in zelo na splošno: "Ali se ukvarjate s športom na zemlji, v vodi ali v zraku? In če da, s katerim". Izkustveno nelogično bi bilo takšno vprašanje razumeti, kot da je treba nanj odgovoriti pritrdilno le, če se stranka ukvarja z nevarnim športom. Še posebej, ker temu sledi vprašanje o rizičnih športih, na katerega je toženec prav tako odgovoril nikalno.
Detektivska pogodba ima naravo pogodbe o naročilu (mandatna pogodba). Vendar pooblastilo stranke dano detektivski agenciji nima enake narave kot pooblastilo pooblaščencu v pravdnem postopku. Iz same narave pogodbe ne izhaja in tudi zakon ne določa, da naj bi se štelo, da se v trenutku seznanitve detektivske agencije z določenim dejstvom domneva, da se je s tem podatkom seznanil tudi pooblastitelj.
ZIZ člen 38, 38/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 27, 27/1, 27/8, 31, 31/8.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - izvršilni stroški - odvetniška tarifa
Sodišče druge stopnje soglaša s presojo izpodbijanega sklepa, da predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim ni mogoče ovrednotiti po tar. št. 31/8 OT (pravilno tar. št. 27/8), v obravnavani zadevi bi nagrada znašala 600 točk, kar zahteva upnik, saj bi se na ta način nedopustno obšlo najvišji znesek nagrade za izvršilni predlog po tar. št. 27/1 OT (in ne po tar. št. 31/1 OT), v skladu s katero nagrada za izvršilni predlog na podlagi verodostojne listine znaša 50% tar. št. 19, vendar ne več kot 200 točk. Soglašati je treba s stališčem izpodbijanega sklepa, da zakonodajalec ni imel namena predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ovrednotiti višje od osnovnega izvršilnega predloga, pri čemer upniku predloga ni treba posebej utemeljiti (ni mu treba pojasnjevati, za izterjavo katere terjatve gre, v kakšnem obsegu se naj še izterjava nadaljuje z novim izvršilnim sredstvom, itd). Obvezna sestavina predloga je le novo sredstvo izvršbe, s čimer se zgolj dopolnjuje zahtevo za sodno varstvo, uveljavljeno (že) v predlogu za izvršbo, zato je nagrada za takšen predlog zajeta že v nagradi za izvršilni predlog. Navedeno utemeljuje ureditev v OT, v kateri predlog za izvršbo ni vrednoten po vrsti in številu izvršilnih sredstev, ampak po vrednosti terjatve, ki se izterjuje.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je bila pogodba o delu sklenjena med A. A. in tožečo stranko, saj se je tožeča stranka A. A. zavezala opraviti določen posel, slednja je delo prevzela in bi zanj morala plačati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00063970
ZVPot člen 24, 24/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 6. ZPotK-2 člen 52, 52/1. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 214, 214/2, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 112, 112/1.
ničnost kreditne pogodbe - potrošniška kreditna pogodba - kredit v CHF - stanovanjski kredit - pojasnilna dolžnost - informacijska dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj - dobra vera - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - konverzija - valutno tveganje - kreditno tveganje - aleatorna pogodba - osebne okoliščine - pravica do izjave - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin
Tudi v primeru, da pritožbeno sodišče sledi pritožbenim navedbam, da je toženka pojasnilno dolžnost opravila pomanjkljivo, to še ne pripelje do ugotovitve ničnosti pogodb. Sankcija ničnosti bi sledila le v primeru, da je bil pogoj nepošten oziroma valutna klavzula nejasna in nepoštena, hkrati pa obstoj pogodbe brez nje ni mogoč.
Ker tožnika nista dokazala, da bi toženka ob sklepanju kreditnih pogodb v decembru 2006 vedela ali bi vsaj morala vedeti in pričakovati, da se bo valutno razmerje CHF/EUR tako občutno spremenilo, toženki ni mogoče očitati slabe vere pri sklepanju teh kreditnih pogodb.
zmotna uporaba materialnega prava - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - določitev kroga dedičev - neznani dediči
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da se dediča prvega dednega reda, zapustnikova sinova, k dedovanju nista priglasila, vendar v nadaljevanju ni raziskalo obstoja morebitnih drugih dedičev. V skladu z določilom prvega in drugega odstavka 214. člena ZD mora sklep o dedovanju vsebovati tudi ugotovitev, kdo so dediči po zapustniku. Če dediči niso znani ali so neznanega prebivališča, pa nimajo pooblaščenca, sodišče izvede ediktalni postopek: z oklicem povabi osebe, ki mislijo, da imajo pravico do zapuščine, naj priglasijo svoj zahtevek v enem letu od objave. Če se neznani dediči v enem letu ne javijo, razglasi s sklepom, da je postala zapuščina brez dediča lastnina Republike Slovenije. Ker sodišče z izpodbijanim sklepom ni ugotovilo, kdo so dediči po zapustniku, je zmotno uporabilo določilo 214. člena ZD in izpodbijani sklep izdalo preuranjeno.
Znesek 11.990,37 EUR predstavlja valorizirani znesek prejetih sredstev iz naslova denarne pomoči, zmanjšan za 12 najvišjih mesečnih zneskov in nato še za 1/3 preostalih mesečnih zneskov prejete denarne socialne pomoči do 31. 1. 2017, ki jih je prejel zapustnik. Utemeljeno je zato opozorilo upnice, da ne gre za znesek 2/3 celotne prejete pomoči, kot je zapisano v izpodbijanem sklepu.
Pritožnica utemeljeno graja tudi odločitev sodišča v III. točki izreka, da se terjatev omejitvene upnice za znesek 11.700,11 EUR zavrne. Takšna odločitev, upoštevaje načelo res iudicata, namreč pomeni, da bi bilo v primeru naknadno najdenega premoženja zapustnika omejitveni upnici onemogočeno dodatno poplačilo preostanka terjatve. Zato za izrek zavrnitvenega dela terjatve ni podlage.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4, 110/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - začasna nezmožnost za delo - izostanek z dela - obvestilna dolžnost - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - reintegracija - nadomestilo za neizrabljen letni dopust
Čeprav je tožnico njen osebni zdravnik seznanil s tem, da je dal predlog za podaljšanje njenega bolniškega staleža, ker je tudi specialist menil, da njeno zdravljenje ni zaključeno, in je imela kontrolni pregled 4. 3. 2021, bi morala, kljub temu da je pričakovala, da ji bo bolniški stalež podaljšan, o tem obvestiti toženko.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00061786
ZKP člen 95, 95/4, 129a, 129a/1, 129a/3. KZ-1 člen 45a, 86, 86/9, 87, 87/1, 87/4, 87/5.
denarna kazen - izvršitev denarne kazni - način izvršitve denarne kazni - nadomestna izvršitev denarne kazni - alternativna izvršitev denarne kazni z delom v splošno korist - delo v splošno korist - namen kaznovanja - povrnitev stroškov kazenskega postopka - oprostitev, odlog ali obročno plačilo stroškov kazenskega postopka - obravnava vloge glede na njeno vsebino
Ker sodišče lahko odloča le o predlogu, ki je podan, in v predmetni zadevi je obsojenčev zagovornik vložil predlog za nadomestitev izvršitve stroškov kazenskega postopka z delom v splošno korist, ki ga ZKP in KZ-1 ne določata, so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče materialno pravo pravilno uporabiti in predlog po uradni dolžnosti presojati po določbah 95. člena ZKP, česar ni storilo.
Presoja upravičenosti predloga za nadomestno izvršitev denarne kazni lahko temelji tudi na okoliščinah, ki so bile upoštevane ob izreku denarne kazni, torej tudi na okoliščinah v času storitve kaznivega dejanja, saj je prekrivanje neizogibno, vendar tudi zanje velja, da se jih presoja v novi luči, z vidika njihovega pomena v času predvidenega izvrševanja denarne kazni.
Utemeljena je pritožbena kritika, da sodišče prve stopnje ni prepričljivo pojasnilo, zakaj z alternativno izvršitvijo denarne kazni pri obsojencu ne bi bil dosežen namen kaznovanja, to je vpliv na storilčevo bodoče vedenje. Sodišče prve stopnje se je omejilo zgolj na presojo, da so enake premoženjske in družinske razmere pri obsojencu obstajale v času izreka sodbe in v času odločanja o obsojenčevem predlogu za alternativni način izvršitve denarne kazni ter navedlo, da namen kaznovanja na alternativen način ne bi bil dosežen kljub predhodni obsojenčevi nekaznovanosti.
spor zaradi motenja posesti - varstvo soposesti - sodno varstvo posesti - soposest - izvrševanje soposesti - pasivna legitimacija - služnostna pot - dovozna pot - pravica do posesti - hoja in vožnja po tuji nepremičnini
V razmerju med več posestniki iste stvari šteje za motilno vsako ravnanje, ki samovoljno spreminja ali ovira dotedanji način izvrševanja posesti.
Za ugotovitev posesti dela nepremičnine (poti na njej) ni odločilno, ali je tožnik pot uporabljal pogosto, temveč zgolj, da je imel možnost posest izvrševati, kadar jo je rabil.
Ob odločanju o tožbi zaradi motenja posesti je izključeno odločanje o pravici do posesti, odločilno je, ali je tožnik posest izvrševal.
Toženec pri motilnem dejanju (postavitev zabojnikov) morda ni nujno neposredno aktivno sodeloval, a je jasno, da se je z njim strinjal, ga (posredno) priznava(l) kot lastnega, se od samovoljnega ravnanja ni ogradil, od njega pa je imel korist – izključno uporabo poti, na kateri je parkiral svoje vozilo.
postopek zaradi motenja posesti - opredeljenost tožbenega zahtevka - nedoločen tožbeni zahtevek - izvršljivost tožbenega zahtevka - motilno dejanje
Po tožbenem zahtevku je motilno vsako postavljanje ovir ali preprek tožencev na dovozni poti, ki bi preprečevale ali ovirale dostop tožnice in reševalnih vozil do stanovanjskega objekta. S tem delom tožbenega zahtevka so dovolj jasno opredeljene obveznosti tožencev v prepovednem delu tožbenega zahtevka.
Po naravi stvari predstavlja postavljanje raznih ovir in preprek na dovozno pot, s čimer se preprečuje ali ovira dostop po tej poti, motilno dejanje, pri čemer ni potrebno, da bile v tožbenem zahtevku opredeljene konkretne ovire in prepreke. Smisel prepovednega dela tožbenega zahtevka je v tem, da se tožencema prepoveduje vsakršno motenje posesti tožnice na dovozni poti za potrebe dostopa. Prepovedano je torej vsakršno postavljanje ovir ali preprek, ki preprečujejo ali ovirajo dostop po dovozni poti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00062067
SZ-1 člen 28, 35, 35/1, 35/2, 35a. ZPP člen 451.
gospodarski spor majhne vrednosti - upravljanje večstanovanjske stavbe - posli rednega upravljanja - večinsko soglasje etažnih lastnikov - predhodno soglasje - konkludentno soglasje - odločanje etažnih lastnikov - glasovanje - zbiranje podpisov - zavarovalna pogodba - plačilo zavarovalne premije - izdaja sklepa sodišča - stroški opominjanja - sredstva rezervnega sklada - prekluzija
Da lahko upravnik od etažnih lastnikov zahteva povrnitev stroškov plačila opravljenega posla, mora za to izkazati ustrezno pravno podlago: predhodno soglasje etažnih lastnikov ali pa sklep sodišča v nepravdnem postopku (28. člen SZ-1).
Tožnica ni imela predhodnega soglasja kvalificirane kapitalske večine etažnih lastnikov za sklenitev pogodbe o zavarovanju, druge ustrezne pravne podlage za izvedbo posla izrednega upravljanja pa v svojih vlogah v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala, zato do povrnitve stroškov plačanih zavarovalnih premij ni upravičena.
Čeprav SZ-1 v času izvedbe glasovanja s podpisovanjem listine elektronskega glasovanja še ni urejal (primerjaj sedaj veljavni 35.a člen SZ-1), zgolj zaradi zakonske neurejenosti elektronskega glasovanja v času izvedbe postopka glasovanja s podpisovanjem listine, takšnemu načinu glasovanja še ni mogoče odreči veljavnosti, če je bilo v postopku sprejemanja te odločitve zagotovljeno, da so bili etažni etažni lastniki ustrezno informirani o sprejemanju odločitev, da so imeli možnost v postopku sodelovati in na ta način ustrezno varovati svoje premoženjske interese ter da so bili na takšen način oddani glasovi odraz njihove prave in resnične volje.
Postopanje po citiranih določilih prvega odstavka 18. člena in prvega odstavka 20. člena ZIKS-1 s pozivanjem obsojenca na prestajanje kazni zapora, je prvo sodišče že izčrpalo s tem, ko je v predpisanem zakonskem osemdnevnem roku po prejemu pravnomočne in izvršljive sodbe ter na podlagi naloga z dne 8. 4. 2022, 19. 5. 2022 izdalo poziv obsojencu, da kazen v ZPKZ Maribor nastopi 20. 6. 2022.
ugotovitev služnostne pravice - služnost hoje in vožnje - ustavitev postopka zaradi umika tožbe - namestitev zapornice - motenje posesti - sodno varstvo posesti - vzpostavitev prejšnjega stanja - odstranitev ovire - dostop do parcele - zabojnik - očitna pisna pomota - poprava parcelne številke - neprerekana dejstva - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - izrek sklepa o motenju posesti - določljivost izreka
Tožena stranka je s tem, ko je zaprla pot, ki vodi po parceli 894/4 k. o. X in tožečim strankam onemogočila dosedanji način uporabe poti in s tem posest na njej ter dostop do njihovih objektov, motila posest tožečih strank. Tožena stranka mora vzpostaviti prvotno stanje s tem, da odstrani kovinske stebričke, ki jih je postavila, ter vrniti odstranjene zabojnike za smeti.
Tožena stranka se je v postopku branila s tem, da do motenja parcel 894/4 in 894/12, obe k. o. X, sploh ni prišlo, ker je tožečim strankam uredila nov dostop do njihove posesti, tekom postopka pa ni v ničemer problematizirala, da zabojniki za smeti v zahtevku niso dovolj specificirani. Iz poteka pravde je moč zaključiti, da je toženi stranki znano, vrnitev katerih zabojnikov za smeti zahteva tožeča stranka. Sklep o motenju posesti je tako v delu izreka, s katerim se toženi stranki nalaga vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja s tem, da vrne zabojnike za smeti na parcelo 894/12 in se v bodoče vzdrži takih in podobnih motilnih dejanj, vsaj določljiv.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - naročniško razmerje za storitve mobilne telefonije - neplačilo računov - telefonska številka - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga
Pritožbene navedbe, da stanje dolga ni pravilno ugotovljeno, so usmerjene v izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, zato pritožbeno sodišče nanje ne bo odgovarjalo.