spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - pravdni postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi - izvedba naroka - neizvedba naroka - trditveno in dokazno breme
Toženčeve pritožbene trditve, da so tožničine navedbe neresnične in neverodostojne, pri odločanju o pritožbi ni mogoče upoštevati. Toženec bi se moral tožničinim trditvam ustrezno zoperstaviti v postopku pred sodiščem prve stopnje, vendar te svoje pravice ni celovito izkoristil. Ugovarjal je sicer izdanemu sklepu o izvršbi in s tem dosegel njegovo razveljavitev, nadaljnjim tožničinim trditvam pa niti po spremembi in dopolnitvi tožbe ni več oporekal. Brez podlage je njegova pritožbena trditev, da tega ni mogel storiti, češ da sodišče ni razpisalo naroka. Toženec namreč v resnici sodišču ni predlagal izvedbe naroka niti ni ponudil nasprotnih dokazov. Sodišče je zato smelo odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka brez glavne obravnave na podlagi predloženih listinskih dokazov.
Stroški izvršitelja spadajo namreč med izvršilne stroške (293. člen ZIZ). Po prvem odstavku 38. člena ZIZ izvršilne stroške najprej plača upnik, na njegovo zahtevo pa mu mora stroške, potrebne za izvršbo, povrniti dolžnik (peti odstavek 38. člena ZIZ).
zmotna uporaba materialnega prava - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - določitev kroga dedičev - neznani dediči
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da se dediča prvega dednega reda, zapustnikova sinova, k dedovanju nista priglasila, vendar v nadaljevanju ni raziskalo obstoja morebitnih drugih dedičev. V skladu z določilom prvega in drugega odstavka 214. člena ZD mora sklep o dedovanju vsebovati tudi ugotovitev, kdo so dediči po zapustniku. Če dediči niso znani ali so neznanega prebivališča, pa nimajo pooblaščenca, sodišče izvede ediktalni postopek: z oklicem povabi osebe, ki mislijo, da imajo pravico do zapuščine, naj priglasijo svoj zahtevek v enem letu od objave. Če se neznani dediči v enem letu ne javijo, razglasi s sklepom, da je postala zapuščina brez dediča lastnina Republike Slovenije. Ker sodišče z izpodbijanim sklepom ni ugotovilo, kdo so dediči po zapustniku, je zmotno uporabilo določilo 214. člena ZD in izpodbijani sklep izdalo preuranjeno.
Znesek 11.990,37 EUR predstavlja valorizirani znesek prejetih sredstev iz naslova denarne pomoči, zmanjšan za 12 najvišjih mesečnih zneskov in nato še za 1/3 preostalih mesečnih zneskov prejete denarne socialne pomoči do 31. 1. 2017, ki jih je prejel zapustnik. Utemeljeno je zato opozorilo upnice, da ne gre za znesek 2/3 celotne prejete pomoči, kot je zapisano v izpodbijanem sklepu.
Pritožnica utemeljeno graja tudi odločitev sodišča v III. točki izreka, da se terjatev omejitvene upnice za znesek 11.700,11 EUR zavrne. Takšna odločitev, upoštevaje načelo res iudicata, namreč pomeni, da bi bilo v primeru naknadno najdenega premoženja zapustnika omejitveni upnici onemogočeno dodatno poplačilo preostanka terjatve. Zato za izrek zavrnitvenega dela terjatve ni podlage.
ZIZ člen 38, 38/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 27, 27/1, 27/8, 31, 31/8.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - izvršilni stroški - odvetniška tarifa
Sodišče druge stopnje soglaša s presojo izpodbijanega sklepa, da predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim ni mogoče ovrednotiti po tar. št. 31/8 OT (pravilno tar. št. 27/8), v obravnavani zadevi bi nagrada znašala 600 točk, kar zahteva upnik, saj bi se na ta način nedopustno obšlo najvišji znesek nagrade za izvršilni predlog po tar. št. 27/1 OT (in ne po tar. št. 31/1 OT), v skladu s katero nagrada za izvršilni predlog na podlagi verodostojne listine znaša 50% tar. št. 19, vendar ne več kot 200 točk. Soglašati je treba s stališčem izpodbijanega sklepa, da zakonodajalec ni imel namena predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ovrednotiti višje od osnovnega izvršilnega predloga, pri čemer upniku predloga ni treba posebej utemeljiti (ni mu treba pojasnjevati, za izterjavo katere terjatve gre, v kakšnem obsegu se naj še izterjava nadaljuje z novim izvršilnim sredstvom, itd). Obvezna sestavina predloga je le novo sredstvo izvršbe, s čimer se zgolj dopolnjuje zahtevo za sodno varstvo, uveljavljeno (že) v predlogu za izvršbo, zato je nagrada za takšen predlog zajeta že v nagradi za izvršilni predlog. Navedeno utemeljuje ureditev v OT, v kateri predlog za izvršbo ni vrednoten po vrsti in številu izvršilnih sredstev, ampak po vrednosti terjatve, ki se izterjuje.
sodna taksa za pritožbo - predlog za obročno plačilo sodne takse - poziv za dopolnitev predloga - pravne posledice nedopolnitve - zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse
Ker toženka kljub pozivu sodišča ni dopolnila svojega predloga za obročno plačilo dolgovane sodne prakse, s čimer je sodišču onemogočila njegovo vsebinsko obravnavanje, ga je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
razveljavitev zavarovalne pogodbe - ugovor zastaranja - kršitev pogodbe - obveznosti zavarovanca oziroma zavarovalca - mandatna pogodba z detektivsko agencijo - zamolčanje dejstev - nevarna športna dejavnost - gorsko kolesarjenje (downhill)
Toženec je trdil, da je tožnica za gorsko kolesarjenje vedela že od sklenitve pogodbe dalje, ker je zavarovalni agent poznal toženca in je vedel, da se ukvarja s tem športom. Izvedeni dokazni postopek tega ni potrdil. Sodišče prve stopnje je prepričljivo ugotovilo, da zavarovalni agent ni vedel, da se toženec ukvarja s športom, in je zato utemeljeno zaključilo, da je tožnica šele s prejemom detektivskega poročila izvedela, da se je toženec že več let pred sklenitvijo pogodbe ukvarjal z gorskim kolesarjenjem. Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je bilo prvo vprašanje, na katerega je toženec odgovoril nikalno, postavljeno enostavno in zelo na splošno: "Ali se ukvarjate s športom na zemlji, v vodi ali v zraku? In če da, s katerim". Izkustveno nelogično bi bilo takšno vprašanje razumeti, kot da je treba nanj odgovoriti pritrdilno le, če se stranka ukvarja z nevarnim športom. Še posebej, ker temu sledi vprašanje o rizičnih športih, na katerega je toženec prav tako odgovoril nikalno.
Detektivska pogodba ima naravo pogodbe o naročilu (mandatna pogodba). Vendar pooblastilo stranke dano detektivski agenciji nima enake narave kot pooblastilo pooblaščencu v pravdnem postopku. Iz same narave pogodbe ne izhaja in tudi zakon ne določa, da naj bi se štelo, da se v trenutku seznanitve detektivske agencije z določenim dejstvom domneva, da se je s tem podatkom seznanil tudi pooblastitelj.
posestno varstvo - postavitev ograje - dovoljenje za gradnjo - pravnomočna sodna odločba - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - pravica do sodnega varstva - drugo sodno varstvo - motilno dejanje - opis motilnega ravnanja - trditvena podlaga - namen posestnega varstva
Motenje posesti mora biti protipravno in posestnik nima pravnega varstva, če motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu (tretji odstavek 33. člena SPZ). Ravnanje skladno s pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo temelji na zakonu ter predstavlja zakonito, dovoljeno ravnanje.
Za presojo protipravnosti toženkinega ravnanja ni bistveno, če objektivne in subjektivne meje pravnomočnosti navedenih sodnih odločb zajemajo tožnike, temveč da je bila toženka stranka postopka in nosilka materialnih upravičenj v izreku izdanih sodnih odločb ter je njeno ravnanje temeljilo na izvršitvi sodbe in sklepa o izvršbi.
Iz tožbenega zahtevka in trditev izhaja, da tožniki kot motilno dejanje označujejo celotno postavitev betonske ograje, ki jim preprečuje parkiranje. Postavitev ograje preko dovoljenih mer so tožniki omenjali le v povezavi z ugovorom toženke, da je ravnala skladno s sodno odločbo, pri čemer so trdili, da je presegla dovoljene mere, kar ne pomeni ravnanja skladno s sodno odločbo. Niso pa trdili, da prekoračitev dovoljenih mer predstavlja motilno dejanje. Protipravnost ravnanja toženke se presoja zgolj v luči zatrjevanega motilnega dejanja, tj. postavitve betonske ograje. Za tožnike je motilno dejanje predstavljala postavljena ograja in v tem delu toženka ni ravnala protipravno, saj ji je postavitev betonske ograje dovoljevala pravnomočna in izvršljiva sodna odločba.
Z delno odstranitvijo ograje se ne bi vzpostavilo prejšnje posestno stanje, kot ga želijo tožniki, in tudi ne bi bil dosežen namen vložene tožbe, ki je v odstranitvi ograje in omogočanju parkiranja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00061327
ZPP člen 105b, 105b/2, 105b/3, 105b/4, 274. DZ člen 157, 161, 167, 168. ZNP-1 člen 101. URS člen 23.
predlog za začasno odredbo - pogoji za izdajo začasne odredbe - sprememba ureditve stikov - pošiljanje vlog - vročitev vloge - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe - spori iz družinskega razmerja - ukrepi za varstvo koristi otroka - pravni interes za sodno varstvo - pravna korist - starševska skrb - ogroženost otroka - nujni ukrep - prosti preudarek - stroški nepravdnega postopka - pravica do poštenega sojenja
Upnik v pritožbi ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila vloga, ki jo je poslal na elektronski naslov sodišča nepopolna, da ni bila primerna za obravnavo, da je upnik po pozivu sodišča s priporočeno pošiljko, ki jo je oddal na pošto, poslal sodišču prve stopnje novo vlogo. Glede na te dejanske ugotovitve, je sodišče utemeljeno zavrglo upnikov predlog, s katerim se je zavzemal za izvedbo stika na dan, ki je v času prejema vloge s strani sodišča prve stopnje že potekel, s potekom tega dneva pa je prenehal tudi upnikov pravni interes za pravovarstvo, kot ga je uveljavljal s predlogom za začasno odredbo.
delna oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - enotna pravdna stranka - nerazdelna taksna obveznost - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Ker je mogoče za tožnika spor rešiti le na enak način, se štejeta za enotno pravdno stranko, zaradi česar njune taksne obveznosti ni dopustno obravnavati ločeno. Delna oprostitev plačila sodne takse oziroma obročno plačilo, ki velja za prvo tožnico, se razteza tudi na drugega tožnika.
vročitev sodbe - fikcija vročitve - zamuda roka za pritožbo - zavrženje pritožbe
V skladu z določbo tretjega odstavka 142. člena ZPP se v primeru, če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, kot je navedeno v obvestilu, šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, v danem primeru torej 15. 5. 2021. Rok za pritožbo je tako pričel teči 16. 5. 2021 in se je iztekel trideseti dan, to je 14. 6. 2021. Pritožba, ki je bila vložena priporočeno po pošti 17. 6. 2021, je tako prepozna.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je bila pogodba o delu sklenjena med A. A. in tožečo stranko, saj se je tožeča stranka A. A. zavezala opraviti določen posel, slednja je delo prevzela in bi zanj morala plačati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00063970
ZVPot člen 24, 24/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 6. ZPotK-2 člen 52, 52/1. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 214, 214/2, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 112, 112/1.
ničnost kreditne pogodbe - potrošniška kreditna pogodba - kredit v CHF - stanovanjski kredit - pojasnilna dolžnost - informacijska dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj - dobra vera - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - konverzija - valutno tveganje - kreditno tveganje - aleatorna pogodba - osebne okoliščine - pravica do izjave - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin
Tudi v primeru, da pritožbeno sodišče sledi pritožbenim navedbam, da je toženka pojasnilno dolžnost opravila pomanjkljivo, to še ne pripelje do ugotovitve ničnosti pogodb. Sankcija ničnosti bi sledila le v primeru, da je bil pogoj nepošten oziroma valutna klavzula nejasna in nepoštena, hkrati pa obstoj pogodbe brez nje ni mogoč.
Ker tožnika nista dokazala, da bi toženka ob sklepanju kreditnih pogodb v decembru 2006 vedela ali bi vsaj morala vedeti in pričakovati, da se bo valutno razmerje CHF/EUR tako občutno spremenilo, toženki ni mogoče očitati slabe vere pri sklepanju teh kreditnih pogodb.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4, 110/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - začasna nezmožnost za delo - izostanek z dela - obvestilna dolžnost - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - reintegracija - nadomestilo za neizrabljen letni dopust
Čeprav je tožnico njen osebni zdravnik seznanil s tem, da je dal predlog za podaljšanje njenega bolniškega staleža, ker je tudi specialist menil, da njeno zdravljenje ni zaključeno, in je imela kontrolni pregled 4. 3. 2021, bi morala, kljub temu da je pričakovala, da ji bo bolniški stalež podaljšan, o tem obvestiti toženko.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00061786
ZKP člen 95, 95/4, 129a, 129a/1, 129a/3. KZ-1 člen 45a, 86, 86/9, 87, 87/1, 87/4, 87/5.
denarna kazen - izvršitev denarne kazni - način izvršitve denarne kazni - nadomestna izvršitev denarne kazni - alternativna izvršitev denarne kazni z delom v splošno korist - delo v splošno korist - namen kaznovanja - povrnitev stroškov kazenskega postopka - oprostitev, odlog ali obročno plačilo stroškov kazenskega postopka - obravnava vloge glede na njeno vsebino
Ker sodišče lahko odloča le o predlogu, ki je podan, in v predmetni zadevi je obsojenčev zagovornik vložil predlog za nadomestitev izvršitve stroškov kazenskega postopka z delom v splošno korist, ki ga ZKP in KZ-1 ne določata, so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče materialno pravo pravilno uporabiti in predlog po uradni dolžnosti presojati po določbah 95. člena ZKP, česar ni storilo.
Presoja upravičenosti predloga za nadomestno izvršitev denarne kazni lahko temelji tudi na okoliščinah, ki so bile upoštevane ob izreku denarne kazni, torej tudi na okoliščinah v času storitve kaznivega dejanja, saj je prekrivanje neizogibno, vendar tudi zanje velja, da se jih presoja v novi luči, z vidika njihovega pomena v času predvidenega izvrševanja denarne kazni.
Utemeljena je pritožbena kritika, da sodišče prve stopnje ni prepričljivo pojasnilo, zakaj z alternativno izvršitvijo denarne kazni pri obsojencu ne bi bil dosežen namen kaznovanja, to je vpliv na storilčevo bodoče vedenje. Sodišče prve stopnje se je omejilo zgolj na presojo, da so enake premoženjske in družinske razmere pri obsojencu obstajale v času izreka sodbe in v času odločanja o obsojenčevem predlogu za alternativni način izvršitve denarne kazni ter navedlo, da namen kaznovanja na alternativen način ne bi bil dosežen kljub predhodni obsojenčevi nekaznovanosti.
pravnomočen sklep o dedovanju - vezanost na pravnomočen sklep o dedovanju - udeleženci zapuščinskega postopka - dopustne pritožbene novote - prikrajšanje nujnega dednega deleža - obseg zapuščine - vračilo darila
Dediči so vezani le na pravnomočen sklep, zato lahko tudi po zaključenem naroku podajajo ugovore in dajejo izjave. Temu pritrjuje določba tretjega odstavka 205. člena ZD, ki dedičem omogoča podajanje izjav do konca postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju. To pa pomeni, da je uporaba določbe 337. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD, po kateri navajanje pritožbenih novot ni dovoljeno, izključena.
neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe - pritožba zoper sodbo - plačilo sodne takse za pritožbo - plačilo celotne takse kot procesna predpostavka - opozorilo o posledicah - predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - poziv na dopolnitev predloga - pravne posledice nedopolnitve - zavrženje predloga
Ker tožena stranka ni plačala takse za pritožbo, pri tem pa je bila opozorjena na posledice, so nastopile posledice iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP.
ZNP-1 člen 21, 21/1, 22, 22/6, 57, 58. DZ člen 243, 265. URS člen 35.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postavitev začasnega skrbnika - predlog - predlagatelj postopka - pogoji za postavitev začasnega skrbnika - začasno skrbništvo - zmožnost razsojanja - zaščita interesov stranke - nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti - zavrnitev predloga - udeležba v nepravdnem postopku - udeleženec v nepravdnem postopku - prijava udeležbe v nepravdnem postopku - priznanje statusa - pogoji za priznanje statusa - podlaga za priznanje statusa - družinski član - otrok - sorodstveno razmerje - želje varovanca - soglasje nasprotnega udeleženca - pravica do družinskega življenja - pravni interes - pogodba o dosmrtnem preživljanju - pooblastilo za razpolaganje s sredstvi na bančnem računu - dolžnost preživljanja ostarelega starša
Materialne določbe (osmi del DZ), ki so podlaga pri imenovanju skrbnika, same po sebi družinskim članom, ki niso predlagatelji postopka, ne dajejo možnosti udeležbe v postopkih, ki tečejo zaradi postavitve skrbnika odrasli osebi. Podlage za udeležbo v postopku odločanja o postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo s strani sorodnika, ki ni predlagatelj postopka ali začasni skrbnik, prav tako ne nudita 57. in 58. člen ZNP-1.
V skladu s splošno določbo o udeležbi v nepravdnih postopkih, prvim odstavkom 21. člena ZNP-1, je udeleženec postopka med drugim lahko oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Sodna praksa še ni enotna glede vprašanja, ali gre ožjim družinskim članom na podlagi tega določila (domneva pravnega interesa) zgolj zaradi sorodstvene vezi status udeleženca v postopku.
Medsebojni odnos nasprotne udeleženke in predlagateljice udeležbe v postopku zahteva varstvo v okviru ustavne pravice do družinskega življenja. S tem je v skladu s prvim odstavkom 21. člena ZNP-1 podan pravni interes (kot nepremoženjski, osebnostni interes v zgoraj obrazloženem smislu) A. A. za udeležbo v postopku oziroma je izkazano, da je udeležba v postopku v korist nasprotne udeleženke (243. člen DZ).
V skladu s prvim odstavkom 265. člena DZ sodišče, pri katerem se je začel postopek za postavitev pod skrbništvo, po potrebi osebo, zoper katero se je začel postopek, postavi pod začasno skrbništvo in ji imenuje začasnega skrbnika. Sodišče v tej odločbi določi tudi obseg obveznosti in pravic začasnega skrbnika. Sodišče v postopku za postavitev pod skrbništvo začasnega skrbnika postavi, kadar presodi, da je treba pravice in koristi te osebe nemudoma zavarovati, ker ji grozi škoda.
Izvedeni dokazni postopek ni pokazal, da bi nasprotni udeleženki zaradi njenega psihofizičnega stanja (upada umskih sposobnosti, ki jih zatrjuje predlagateljica) nastajala škoda na finančnem in zdravstvenem področju. Nestrinjanje predlagateljice z ravnanji in odločitvami nasprotne udeleženke ne utemeljuje sklepa, da je ta nerazsodna in si s svojimi ravnanji škoduje do te mere, da bi bil upravičen takojšen poseg v njene osebnostne pravice s postavitvijo začasnega skrbnika.
Temeljno vodilo, ki ga mora sodišče upoštevati pri določitvi začasnega skrbnika, je zgolj in edino zaščita osebe, ki se postavlja pod začasno skrbništvo, v primeru, da je izkazano, da oseba potrebuje takojšnjo zaščito zaradi težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja. Gre za enega hujših posegov v nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen URS), zato tak poseg ne more biti utemeljen z željo po večjem nadzoru nad posameznikovimi odločitvami, četudi se z njimi ne strinjamo, če v postopku ni izkazano, da je zmožnost razsojanja osebe, ki naj se postavi pod začasno skrbništvo, hudo prizadeta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00061912
ZNP člen 35, 37. ZPP člen 158. OZ člen 356, 356/1.
nepravdni postopek - predlagalni nepravdni postopek - umik predloga - odločitev o stroških postopka - smiselna uporaba določb pravdnega postopka - stroškovno breme - povrnitev stroškov - zavezanec za plačilo stroškov postopka v primeru ustavitve postopka zaradi umika zahteve - ugovor zastaranja
Pritožnikovo sklicevanje na triletni zastaralni rok je zmotno. V času teka postopka zastaranje ne teče. Za pravnomočno ugotovljene obveznosti pa skladno s prvim odstavkom 356. člena OZ velja 10-letni zastaralni rok. Ta prične teči s pravnomočnostjo odločbe. Ker v obravnavani zadevi ne gre za takšen položaj, je pritožnikov ugovor zastaranja neutemeljen.
ZNP ureja vprašanje povračila stroškov v 35. členu. Ta pravila so prilagojena posebnostim nepravdnega postopka in so drugačna od pravil, ki veljajo v pravdnem postopku. ZNP ne ureja situacije, ko pride do umika predloga. Pri umiku tožbe in umiku predloga pa gre za podobne položaje, zato je na podlagi 37. člena ZNP treba smiselno uporabiti določbo 158. člena ZPP.
Ko predlagatelj predlog umakne in sodišče postopek ustavi, je podana procesna situacija, ki se v bistvenem ne razlikuje od situacije v pravdi, zato se o stroških odloča v skladu z določbo prvega odstavka 158. člena ZPP. To pa pomeni, da mora predlagatelj nasprotnim udeleženem povrniti stroške nepravdnega postopka.
Tožnica je toženki poslala dve obvestili, s katerima jo je obvestila o uporabi nepravilne formule za obračun nadomestila plač in normiranega števila ur, o višini preplačila in ji predlagala podpis izjave o povračilu preplačila z odtegljaji od plače, toženka pa je v odgovoru na tožbo priznala, da je obe obvestili prejela, torej je bila s terjatvijo in načinom njene poravnave seznanjena. Z obvestilom z dne 1. 12. 2021 je bila opozorjena tudi na možnost pričetka sodnega postopka zaradi izterjave terjatve. Toženka je dolg poravnala 7. 7. 2022, kar je po vložitvi tožbe.
Postopanje po citiranih določilih prvega odstavka 18. člena in prvega odstavka 20. člena ZIKS-1 s pozivanjem obsojenca na prestajanje kazni zapora, je prvo sodišče že izčrpalo s tem, ko je v predpisanem zakonskem osemdnevnem roku po prejemu pravnomočne in izvršljive sodbe ter na podlagi naloga z dne 8. 4. 2022, 19. 5. 2022 izdalo poziv obsojencu, da kazen v ZPKZ Maribor nastopi 20. 6. 2022.