Dunajska konvencija o konzularnih odnosih (1963) člen 5, 5-f.. ZZK-1 člen 34, 38.. ZN člen 64.. ZMZPP člen 1, 115.
vknjižba lastninske pravice - zemljiškoknjižno dovolilo - pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - overjen podpis - overjen podpis pooblastitelja - overitev podpisa pri konzularnem predstavništvu
Za primer, če zemljiškoknjižno dovolilo v imenu osebe, ki dovoljuje vpis, izstavi pooblaščenec, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, na katerem je podpis osebe, v imenu katere je zemljiškoknjižno dovolilo izstavljeno, overjen (34. člen ZZK-1). Navedeno določbo je treba razlagati upoštevaje njen namen v povezavi s stvarnopravnimi pravili, ki urejajo obličnost razpolagalnega posla v pravnem prometu z nepremičninami in z relevantnimi strogimi določbami Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN) o overitvah podpisov.
odločanje o sporu o pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - načelo smotrnosti
Za odločanje v nepravdnem postopku je v skladu z določbo prvega odstavka 11. člena ZNP-1 krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima oseba, proti kateri je vložen predlog, stalno prebivališče in sedež. Če pa se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira krajevna pristojnost, lahko sodišče, ki vodi postopek, s sklepom odstopi zadevo pristojnemu sodišču, če je očitno, da se bo pred tem sodiščem postopek lažje izvedel, ali če je to v interesu oseb iz drugega odstavka 6. člena ZNP-1, med katere spadajo tudi osebe s težavami v duševnem zdravju. Sodišče v nepravdnem postopku upošteva predvsem korist ranljivih oseb in omogoča sodišču, da krajevno pristojnost prilagaja razlogom smotrnosti in možnosti učinkovitega vodenja postopka.
Tožnik predlaga zaslišanje prevajalca, ki bi znal izpovedati katere listine je prevajal v arabski jezik. Gre za neprimeren dokaz. Število prevedenih listin prevajalca ne potrjuje tudi števila predloženih prevodov listin sodišču prve stopnje.
Tožnik je bil pozvan, da predloži potrebne listine in v sklepu izrecno opozorjen na posledice zamude. Podaljšan mu je bil rok za dostavo listin ter s strani sodišča poslane manjkajoče listine. Ves čas od poziva za dostavo listin je bil zastopan preko pooblaščencev. Četudi bi listine dostavil sodišču zakoniti zastopnik tožnika sam in ne preko pooblaščencev, sodišče prve stopnje ni dolžno tožnika ponovno pozivati na dopolnitev manjkajočih prevodov ali mu dati nove možnosti za plačilo predujma. Za takšno postopanje ni zakonske podlage v določbah ZPP.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - načelo dispozitivnosti - nasprotovanje kogentnm predpisom - nasprotovanje moralnim načelom - izpodbijanje dejanskega stanja v pritožbi
Namen določbe tretjega odstavka 3. člena ZPP, kot ga razlaga pravna teorija, je v tem, da se strankam onemogoči, da bi s procesnimi sredstvi dosegle učinek, ki ga s poslom materialnega prava ne morejo doseči. Dispozitivna ravnanja v postopku, ki nasprotujejo kakšni dispozitivni določbi OZ, mora sodišče dopustiti, le dispozitivnih ravnanj, ki nasprotujejo kogentnim določbam OZ, sodišče ne sme upoštevati.
zavrženje pritožbe - pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - preizkus po uradni dolžnosti - pritožbeni razlogi - brez razlogov - nedovoljeno pravno sredstvo
Ker pritožba ne vsebuje niti formalno niti vsebinsko smiselnih argumentov uperjenih v izpodbijani sklep in njegove razloge, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo po uradni dolžnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00063252
OZ člen 131, 134, 179. ZPP člen 154, 154/2.
pravdni postopek zaradi plačila odškodnine - poseg v osebnostne pravice posameznika - odškodnina zaradi posega v čast in dobro ime - pretrpljene duševne bolečine - verbalna žalitev in pljunek - prepričljiva dokazna ocena - pritožba zoper odločitev o stroških postopka - delni uspeh strank - pobot stroškov
Toženčevo nedopustno ravnanje predstavlja pravno priznano škodo. Pljunek v obraz nedvomno predstavlja poseg v osebnostne pravice tožnika. Prav tako je s spornim dejanjem toženec prizadel čast in dobro ime tožnika.
Pritožnik utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje napačno odmerilo stroške pravdnega postopka. Tožnik je delno uspel s tožbenim zahtevkom. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnikov delni uspeh v pravdi 80%, kar pomeni, da je uspeh toženca 20%. Toženec ima zato prav, da bi moralo sodišče prve stopnje odmeriti tudi njegove stroške in jih upoštevati pri odločitvi o priznanju stroškov.
odškodnina - regres Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - vzrok zdrsa - zemeljski izkop - izvedenec za varstvo pri delu
Do zdrsa zavarovanca na klinu lestve je po mnenju izvedenca prišlo, ker med klini lestve in brežino izkopa ni zadostnega odmika za stabilno postavitev noge na klin, ker lestev leži na brežini. Ob dovolj dolgi lestvi pa bi se bilo temu mogoče izogniti in bi zavarovanec vstopal na lestev na delu, ki gleda iz jame, kar ni v nasprotju s 25. členom, ki govori, da je do škodnega dogodka prišlo, ker je zavarovanec vstopal v jamo po prekratki lestvi na kateri mu je spodrsnilo, ker se ni imel kje prijeti. Nasprotja ni, del lestve, ki gleda iz jame, je namenjen temu, da se ima delavec kje prijeti in temu obrazložitev prvostopnega sodišča ne nasprotuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00061000
ZPP člen 337. ZZVZZ člen 87, 87/1.
regresni zahtevek zavoda - odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - varstvo pri delu - nadzor - nedovoljene pritožbene novote
Edini ugovor, ki ga je toženka v postopku na prvi stopnji podala, je bil, da se je delavec samovoljno odločil nameščati gradbeni podpornik in je torej opravljal gradbena dela, za katera ni bil zadolžen, ker je bil zaposlen na delovnem mestu "gradbeni delovodja". Sodišče prve stopnje je ta ugovor zavrnilo z oceno, da nadzor nad gradbenimi deli vključuje tudi nadzor ali je balkon ustrezno podprt in bi bilo nesprejemljivo, da bi lahko delovodja le nadziral delo, ne pa tudi sam odpravil opažene napake. Višje sodišče navedeno oceno sprejema tudi samo in pritožba zgolj s ponavljanjem teh navedb ne more uspeti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00061220
ZIZ člen 272. SPZ člen 32. ZPP člen 184.
motenje posesti - posest stanovanja - začasna odredba - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - vrnitev nepremičnine v posest - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - nov predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - sodno varstvo posesti - rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti - prekluzivni rok za vložitev tožbe - obseg sodnega varstva posesti - uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega - izselitev iz stanovanja - sprememba tožbe - dovoljenost dokaznega sredstva
Sodišče prve stopnje je ponoven predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo iz dveh razlogov. Presodilo je, da je tožnik zamudil subjektivni 30 dnevni rok za postavitev tožbenega zahtevka iz naslova motenja na način, da se je toženec iz stanovanja dolžan izseliti, zato tudi ni izkazan temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe s takšno vsebino, to je verjetnost terjatve. V nadaljevanju je sodišče navedlo tudi vsebinske razloge za zavrnitev predloga, ko je po oceni izvedenih dokazov zaključilo, da tožniki niso z verjetnostjo izkazali toženčeve opustitve soposesti stanovanja, v katerem je bival zadnja štiri leta, zato z vrnitvijo vanj posesti tožnikov tudi ni motil.
Ker pravdni postopek posebej ne ureja uporabe dokazov, pridobljenih na nedovoljen način, mora sodišče v vsakem primeru opraviti tehtanje njihove dopustnosti v luči pravice do dokazovanja in teže kršitve pravice do zasebnosti. To je sodišče v izpodbijanem sklepu opravilo in pravilno presodilo, da bistveni dokaz, na katerem je zgolj posnetek stanovanja in toženčev vstop, ni pridobljen na nedovoljen način, pri ostalih dokazih pa so se stranke snemanja zavedale in je tudi druga tožnica snemala toženca, zato je prednost upravičeno dalo toženčevi pravici do izvedbe dokaza.
Prvostopenjsko sodišče je na podlagi predkaznovanosti obtoženca tudi po sodbi pritožbenega sodišča utemeljeno napravilo sklep o obtoženčevem negativnem odnosu do spoštovanja pravnih norm in pravnega reda naše države
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00061870
ZPP člen 13, 21, 184, 184/1, 300. ZNP-1 člen 19. OZ člen 134. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 2, 2-9, 2-11, 8, 10.
postopek z mednarodnim elementom - Bruseljska uredba IIa - (ne)pristojnost slovenskih sodišč - obligacijski zahtevek - relativna bistvena kršitev določb postopka - sprememba predloga - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - pravice otroka - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - pravnomočna odločitev - neodpravljiva nesklepčnost
Na sodišču je pravica, da po uradni dolžnosti izbere vrsto postopka za odločanje. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je predlagateljev zahtevek zaradi posega v njegove osebnostne pravice obligacijski, kar pomeni, da bi se moral obravnavati po pravilih pravdnega postopka, zato ni pravne podlage, da bi se ta zahtevek obravnaval po pravili nepravdnega postopka iz 7. oddelka ZNP-1. Ker se predlagateljev zahtevek ni obravnaval po pravilih pravdnega postopka, je bila storjena relativna kršitev postopka, ki pa ni vplivala na zakonitost sklepa.
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZKP člen 100, 100/1, 105, 105/1, 105/2.
kršitev temeljnih pravic delavcev - premoženjskopravni zahtevek - adhezijski postopek
Neutemeljene so trditve obdolženkinega zagovornika, da je prvostopno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker "povrnitev škode s sodbo, ki je izdana v kazenskem postopku, ne more temeljiti na določbah OZ in ZGD-1". Kot navaja obdolženkin zagovornik, bi naj namreč šlo za civilnopravne zahtevke, ki se uveljavljajo le v civilnem postopku in nikakor ne v kazenskem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061470
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 51, 54. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2021) člen 18. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 1. SPZ člen 70. ZNP člen 119. ZNP-1 člen 216. ZPP člen 158, 158/1.
izvedenina - nagrada in stroški cenilca - izvedenec gradbene stroke - zahtevnost izvedenskega mnenja - vrednotenje zahtevnosti mnenja - udeleženci v postopku - solastnina - delitev stvari v solastnini - nujni sosporniki - poziv na popravo vloge - povračilo pravdnih stroškov - stroški umika predloga
Ker je izvedenec imel kompleksnejšo nalogo kot je zgolj golo ovrednotenje nepremičnine, pritožbeno sodišče soglaša z razvrstitvijo njegove naloge kot zahtevne, torej na drugi težavnostni lestvici od štirih.
V postopku za delitev stvari v solastnini morajo biti udeleženi vsi solastniki, saj je s sodno odločbo prizadet interes vsakega od njih. Solastniki imajo položaj nujnih sospornikov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061927
KZ-1 člen 74, 75, 205, 205/1, 205/1-1.
vlom - strokovno mnenje Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL) - biološke sledi - velika tatvina - primerjava DNK sledi - grajanje dokazne ocene - ogled kraja kaznivega dejanja - sostorilstvo
Sodišče prve stopnje je svoje zaključke, da je obdolženec bil tisti, ki je izvršil obravnavano kaznivo dejanje, utemeljeno oprlo na ugotovitve policistov, ki so opravili ogled kaznivega dejanja in na kraju storitve kaznivega dejanja našli montirno železo, s katerim je bilo vlomljeno v skladišče bencinskega servisa, in na katerem je nato bila po izsledkih NFL najdena prevladujoča biološka sled, ki brez dvoma pripada obdolžencu. Čeprav drži, da so bile na orodju najdene sledi več oseb, pa zagovornik ugotovitve NFL neutemeljeno kritizira, saj ni mogoče prezreti, da so bile obdolženčeve sledi vendarle količinsko prevladujoče, preostale sledi pa tako šibke, da jih NFL v svojih zaključnih ugotovitvah ni upošteval. V poročilu so namreč pojasnili, da je pri preostalih sledeh šlo le za šibke signale alelov, medtem ko so bile obdolženčeve sledi prevladujoče. Ob upoštevanju navedenega tako zagovornik dejstvu, da so bile na montirnem železu najdene sledi več oseb, pripisuje preveliko težo.
ZPP člen 115, 115/2, 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 383b, 384, 403, 403/1, 403/1-2, 405, 405/4.
postopek osebnega stečaja - ustavitev postopka odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti - bolezen dolžnika - izostanek z naroka - opravičilo izostanka z naroka - naknadno zdravniško opravičilo - nenadnost in nepredvidljivost bolezni - opravičljiv razlog za izostanek - preložitev naroka zaradi zdravstvenih razlogov - predlog za preložitev naroka - zavrnitev predloga za preložitev naroka - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje
Iz odpustnega pisma Splošne bolnišnice z dne 4. 3. 2022 je razvidno, da je bil dolžnik hospitaliziran dne 2. 3. 2022 ob 20.00 uri, odpuščen pa 4. 3. 2022 ob 15.00 uri. Iz vsebine odpustnega pisma izhaja, da je bila bolezen, zaradi katere je bil hospitaliziran, nenadna in nepredvidljiva ter je dolžniku onemogočala prihod na narok dne 3. 3. 2022, ki se je začel ob 9.30 uri.
Tožnik neutemeljeno pričakuje vročanje pisanj v zadevah okrožnega sodišča v varen elektronski predal.
Dokler ni vzpostavljenega e-vložišča, ni možno vlagati elektronskih vlog, ni možno voditi elektronskega spisa in v njem sodišče ne more opravljati elektronskega vročanja.
vročanje sklepa o izvršbi - obnova postopka - izpostavljeni predalčnik - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - popolnost predloga
Glede na priložene listninske dokaze s fotografijami zunanjosti poštnega nabiralnika s številnimi režami za več naslovnikov in notranjosti poštni nabiralnik ni v izključni oblasti dolžnika, da bi mu lahko naložili popolno krivdo za stanje nabiralnika in za morebitne napake pri vročanju.
Osrednjo trditev o skrivanju pošte utemeljeno ponavlja v pritožbi in če bi se izkazala za resnično, sklep o izvršbi s predlogom ni bil vročen dolžniku, kljub morebiti pravilnemu delu poštnega delavca.
Predlog za obnovo je nepopoln, kadar v njem ni jasnih in razločno opredeljenih trditev, ki bi v celoti napolnjevale vsebino kateregakoli zakonitega obnovitvenega razloga iz 394. člena ZPP.