zavrženje pritožbe - pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - preizkus po uradni dolžnosti - pritožbeni razlogi - brez razlogov - nedovoljeno pravno sredstvo
Ker pritožba ne vsebuje niti formalno niti vsebinsko smiselnih argumentov uperjenih v izpodbijani sklep in njegove razloge, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo po uradni dolžnosti.
Toženec odgovarja tožnici (mladoletni oškodovanki) za nastalo škodo solidarno z njenima staršema. Določitev deleža odgovornosti med povzročitelji škode za predmetni postopek ni pravno relevantna.
vknjižba lastninske pravice - listina kot podlaga za vpis - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Tudi če je zakon neposredni pravni temelj za pridobitev lastninske pravice, lahko novi lastnik doseže vknjižbo samo na podlagi listine, ki izkazuje nastanek te njegove pravice. V skladu z načelom formalnosti namreč zemljiškoknjižno sodišče s tem povezanih dejstev ne more samo ugotavljati.
obnova kazenskega postopka - dopustnost obnove postopka - odpoved pravici do pritožbe - sodba brez obrazložitve
Kot je v izpodbijanem sklepu pravilno navedlo že prvostopno sodišče, je obnova kazenskega postopka dopustna zgolj v zakonsko natančno določenih primerih (prvi odstavek 410. člena Zakona o kazenskem postopku - v nadaljevanju ZKP), kot je to sicer povzeto tudi v točki 3 izpodbijanega sklepa.
Vpis je dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, glede katere se bo opravil vpis, in če sodna odločba oz. odločba drugega državnega organa, na podlagi katere se z ZK predlogom zahteva vpis oz. na podlagi katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti, učinkuje proti tej osebi (2. alineja prvega odstavka 150. člena ZZK-1).Nasprotna udeleženca, proti katerima je predlagan vpis, sta se v zemljiško knjigo vpisala na podlagi sklepa o dedovanju po pokojnem. Ker sta njegova univerzalna pravna naslednika, sklep, ki je podlaga za vpis, učinkuje zoper njiju.
Pritožbeno ponavljanje nedovoljenosti, nezakonitosti in protiustavnosti dokazov, ob tem, ko se v tej fazi postopka kot nedopustni štejejo samo dokazi, ki so že na prvi pogled nedovoljeni, ne daje podlage za pritožben zaključek, da so ti dokazi „prima facie“ nezakoniti. Presoja potencialne nezakonitosti dokazov namreč narekuje ugotavljanje drugih dejstev in okoliščin, ki jih bo prvostopenjsko sodišče ugotavljalo na že razpisanem predobravnavnem naroku.
sklenitev pogodbe - sprememba pogodbe - soglasje strank - enostranska izjava volje - enostranska izjava o odstopu od pogodbe - splošni pogoji poslovanja - objava splošnih poslovnih pogojev - nepoznavanje prava - ignorantia iuris nocet
Tako za sklenitev pogodbe kot za njeno spremembo ali prenehanje morata stranki doseči soglasje. Zato drži pritožbeno stališče, da je e-sporočilo tožnice z dne 1. 4. 2021, v katerem obvešča toženca, da bo podaljšanje storitve izvedla šele po prejemu plačila ponudbe, zavajujoče, saj z njim vzbuja dvom glede veljavnosti pogodbe, ki sta jo stranki sklenili na podlagi ponudbe A2. Ker pa ena stranka z izjavo svoje volje drugi stranki obstoječe pogodbe ne more spremeniti, to obvestilo (z dne 1. 4. 2021) nima pravnih učinkov. Enostranska izjava volje namreč po našem pravu, razen kadar gre za javno obljubo nagrade ali za vrednostne papirje, ne zavezuje.
vročanje sklepa o izvršbi - obnova postopka - izpostavljeni predalčnik - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - popolnost predloga
Glede na priložene listninske dokaze s fotografijami zunanjosti poštnega nabiralnika s številnimi režami za več naslovnikov in notranjosti poštni nabiralnik ni v izključni oblasti dolžnika, da bi mu lahko naložili popolno krivdo za stanje nabiralnika in za morebitne napake pri vročanju.
Osrednjo trditev o skrivanju pošte utemeljeno ponavlja v pritožbi in če bi se izkazala za resnično, sklep o izvršbi s predlogom ni bil vročen dolžniku, kljub morebiti pravilnemu delu poštnega delavca.
Predlog za obnovo je nepopoln, kadar v njem ni jasnih in razločno opredeljenih trditev, ki bi v celoti napolnjevale vsebino kateregakoli zakonitega obnovitvenega razloga iz 394. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00063252
OZ člen 131, 134, 179. ZPP člen 154, 154/2.
pravdni postopek zaradi plačila odškodnine - poseg v osebnostne pravice posameznika - odškodnina zaradi posega v čast in dobro ime - pretrpljene duševne bolečine - verbalna žalitev in pljunek - prepričljiva dokazna ocena - pritožba zoper odločitev o stroških postopka - delni uspeh strank - pobot stroškov
Toženčevo nedopustno ravnanje predstavlja pravno priznano škodo. Pljunek v obraz nedvomno predstavlja poseg v osebnostne pravice tožnika. Prav tako je s spornim dejanjem toženec prizadel čast in dobro ime tožnika.
Pritožnik utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje napačno odmerilo stroške pravdnega postopka. Tožnik je delno uspel s tožbenim zahtevkom. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnikov delni uspeh v pravdi 80%, kar pomeni, da je uspeh toženca 20%. Toženec ima zato prav, da bi moralo sodišče prve stopnje odmeriti tudi njegove stroške in jih upoštevati pri odločitvi o priznanju stroškov.
Iz vizualne primerjave primerjave podpisov na vročilnicah o osebnih vročitvah plačilnega naloga, sklepa o izvršbi s predlogom, izpodbijanega sklepa o ugovoru ter pooblastilu odvetniški družbi, ki ne zahteva posebnih specialističnih znanj, ampak ostro oko, nekaj smisla za obliko in sposobnost primerjanja, je mogoče ugotoviti, da so ti podpisi zelo podobni oziroma ni mogoče na prvi pogled ugotoviti vidnih očitnih razlik med podpisi.
višina preživnine za mladoletnega otroka - preživninske potrebe otroka - preživninska zmožnost staršev - zmožnosti preživninskega zavezanca - ugotavljanje dohodka - samozaposlena oseba - premoženje samostojnega podjetnika posameznika - razporeditev preživninskega bremena - predložitev novih dokazov v pritožbenem postopku - krivdno povzročeni stroški postopka
Pri oceni potreb preživninskih upravičencev ne gre za matematične seštevke posameznih stroškov, ampak za celovito oceno, kakšen je primeren znesek, ki zadostuje za ustrezno materialno blaginjo otrok. Listinski dokazi niso bili potrebni, ker gre za stroške, ki so splošno znani in ne odstopajo od povprečja.
Po presoji pritožbenega sodišča v zvezi z novimi dokazi ni podlage za uporabo 34. člena ZNP-1 že zato, ker niso predlagani v korist oseb iz 6. člena ZNP-1. Z njimi namreč želi pritožnik dokazati, da je dejansko stanje glede prihodkov predlagateljice nepopolno ugotovljeno, posledično pa nepravilno porazdeljeno preživninsko breme.
kaznivo dejanje, storjeno v tujini - veljavnost kazenskega zakona za kazniva dejanja, storjena v tujini - veljavnost kazenskega zakona za tujca, ki stori kaznivo dejanje v tujini
Po 2. odstavku 13. člena KZ-1 gre za strogo subsidiarnost univerzalnega načela, saj je poleg pogoja, da se osebo zaloti na ozemlju Republike Slovenije tudi pogoj, da se je ne izroči drugi državi. Ni dvoma, da pogoj "da se ne izroči tuji državi" predpostavlja postopek izročitve oz. predaje. Nenazadnje so v 14. člena KZ-1 (drugi in tretji odstavek) predpisani še dodatni posebni pogoji, ko se storilec ne preganja v R Sloveniji. Pritožnica v obtožnem predlogu ali/in v postopku pred njegovo vložitvijo ni zatrjevala, da v obravnavani zadevi ne gre za primere, določene v drugem in tretjem odstavku 14. člena KZ-1 kot tudi, da je bil sprožen postopek za predajo obdolženca, v katerem bi se ugotovilo, da tuja državna ne zahteva izročitve, ne sprejme izročitve ali pa izročitev ni mogoča, itd. V obravnavni zadevi gre za kaznivo dejanje prikrivanja, zato je njena bojazen, da bi posamezna država lahko postala "zatočišče nevarnih delinkventov", odveč, saj se za pregon hudih kaznivih dejanj po mednarodni pogodbi ali po splošnih pravnih načelih, ki jih priznava mednarodna skupnost, uporablja tretji odstavek 13. člena KZ-1, ko se storilca preganja v vseh državah, ne glede, kje so storjena.
zavrnitev predloga za prekinitev postopka - posebna pritožba - rešitev predhodnega vprašanja - smotrnost prekinitve postopka - obrazložitev razlogov
Po določilu 41. člena SPZ se lastninska pravica z dedovanjem pridobi v trenutku zapustnikove smrti. Če bi toženka v postopku I P 000/2021 uspela z zahtevkom na ugotovitev ničnosti darilne pogodbe, s katero je tožnica do celote postala lastnica na spornih nepremičninah, ter bi se te vknjižile na pokojno A. A., bi toženka ob njeni smrti kot dedinja na njih pridobila solastninsko pravico. Uspeh v postopku bi tako vplival na razrešitev predhodnega vprašanja glede obstoja (so)lastninske pravice toženke na nepremičninah, iz katerih bi se po tožbi morala izseliti. V obravnavanem postopku bi toženka v primeru uspeha s tožbo lastninsko pravico kot dedinja in univerzalna pravna naslednica imela že ob zaključku postopka. Ker je sodišče prve stopnje ocenilo, da odločitev v zadevi I P 000/2021 ne rešuje izpostavljenega predhodnega vprašanja toženkinega in tožničinega lastništva nepremičnin, se do vprašanja smotrnosti prekinitve ni opredelilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00061870
ZPP člen 13, 21, 184, 184/1, 300. ZNP-1 člen 19. OZ člen 134. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 2, 2-9, 2-11, 8, 10.
postopek z mednarodnim elementom - Bruseljska uredba IIa - (ne)pristojnost slovenskih sodišč - obligacijski zahtevek - relativna bistvena kršitev določb postopka - sprememba predloga - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - pravice otroka - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - pravnomočna odločitev - neodpravljiva nesklepčnost
Na sodišču je pravica, da po uradni dolžnosti izbere vrsto postopka za odločanje. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je predlagateljev zahtevek zaradi posega v njegove osebnostne pravice obligacijski, kar pomeni, da bi se moral obravnavati po pravilih pravdnega postopka, zato ni pravne podlage, da bi se ta zahtevek obravnaval po pravili nepravdnega postopka iz 7. oddelka ZNP-1. Ker se predlagateljev zahtevek ni obravnaval po pravilih pravdnega postopka, je bila storjena relativna kršitev postopka, ki pa ni vplivala na zakonitost sklepa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00061000
ZPP člen 337. ZZVZZ člen 87, 87/1.
regresni zahtevek zavoda - odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - varstvo pri delu - nadzor - nedovoljene pritožbene novote
Edini ugovor, ki ga je toženka v postopku na prvi stopnji podala, je bil, da se je delavec samovoljno odločil nameščati gradbeni podpornik in je torej opravljal gradbena dela, za katera ni bil zadolžen, ker je bil zaposlen na delovnem mestu "gradbeni delovodja". Sodišče prve stopnje je ta ugovor zavrnilo z oceno, da nadzor nad gradbenimi deli vključuje tudi nadzor ali je balkon ustrezno podprt in bi bilo nesprejemljivo, da bi lahko delovodja le nadziral delo, ne pa tudi sam odpravil opažene napake. Višje sodišče navedeno oceno sprejema tudi samo in pritožba zgolj s ponavljanjem teh navedb ne more uspeti.
ZFPPIPP člen 61. ZDavP-2 člen 145, 145/2-9, 146, 146/1, 146/2.
postopek osebnega stečaja - sklep o preizkusu terjatev - ugotovitev obstoja prerekane terjatve - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu - napotitev na pravdo - izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje
Seznam izvršilnih naslovov je izvršilni naslov, če so v njem za vsak posamezni izvršilni naslov navedeni datum izvršljivosti ter znesek davka. S strani upnikov ZPIZ in ZZZS (pritožnikov) v prijavi terjatev predložena seznam izvršilnih naslovov navedene zahteve v celoti izpolnjujeta. Upnika razpolagata za uveljavljanje svojih terjatev z izvršilnim naslovom. Pri tem pritožbeno sodišče dodaja, da pripravi za oba upnika (zavoda) sezname izvršilnih naslovov davčni organ, prijavo v stečajni postopek pa opravita zavoda sama.
ZPP člen 481, 481/1-1, 482, 482/2. ObrZ člen 31, 33, 34, 34/2.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - gospodarski spor - subjektivni in objektivni kriterij - Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije - plačilo članarine - civilnopravno razmerje
V skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP pravila v postopku v gospodarskih sporih veljajo v sporih, v katerih je vsaka od strank katera od navedenih oseb: gospodarska družba, zavod, zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost. V obravnavanem primeru ne gre za tak primer, saj je tožeča stranka organizirana v pravnoorganizacijski obliki obrtno-podjetniške zbornice, ki je posebna oseba javnega prava.
Gre za klasično civilnopravno razmerje, o katerem je pristojno odločati civilno sodišče, zato v obravnavanem primeru tudi po objektivnem kriteriju ne gre za gospodarski spor.