ZSPJS člen 2, 2/1, 2/1-13, 19.. Aneks k posebnemu tarifnemu delu Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Slovenije (2017) člen 3.
plačilo za dejansko delo - čista denarna terjatev - izpolnjevanje pogojev
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so delovne naloge delovnega mesta višjega zdravnika specialista in zdravnika specialista očitno enake, da pa je za zasedbo delovnega mesta višji zdravnik specialist potrebno izpolnjevati dodatne pogoje, ki so bili določeni v 3. členu Aneksa k posebnemu tarifnemu delu Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji oziroma v 2. členu Pravilnika. Za vsako napredovanje oziroma razporeditev na višje delovno mesto, pa je potrebno izpolnjevati vnaprej določene pogoje. Za tožnico je tožena stranka ocenila, da teh pogojev ni izpolnjevala in takšne odločitve tožnica v sodnem postopku ni izpodbijala.
oprostitev plačila sodnih taks - zavrženje predloga - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks - denarna kazen za pooblaščenca
Izdaja sklepa o denarnem kaznovanju tožene stranke in njenega pooblaščenca ni prejudicirala enake odločitve sodišča prve stopnje zaradi morebitne zlorabe pravice do vložitve predloga za oprostitev plačila sodne takse. Sklep o denarnem kaznovanju ni predstavljal grožnje in se tožena stranka ni rabila upravičeno bati, da bo avtomatično prejela ponovni sklep o denarnem kaznovanju in da zato ni rabila dopolniti predloga.
ZDR-1 člen 88, 88/2, 88/6, 200, 200/3.. ZPP člen 88, 88/2, 111, 111/4, 116, 142, 142/3, 142/4, 149, 224, 224/4, 274, 337, 337/1.. URS člen 22, 25.. OZ člen 62, 62/3.
zavrženje tožbe - prepozna tožba - nezakonitost prenehanja delovnega razmerja - vročitev odpovedi - fikcija vročitve - iztek roka na dela prost dan - javna listina - vročilnica
Fikcija vročitve nastopi že s potekom roka, v katerem ima naslovnik pisanje možnost dvigniti (torej s potekom zadnjega, to je petnajstega dne), in ne šele takrat, ko vročevalec pusti pisanje v predalčniku. Pri tem ni odločilno, da je bila dne 5. 2. 2022, ko je nastopila fikcija vročitve, sobota, ko naj bi bila pošta, na kateri je tožnico čakalo pisanje, zaprta.
Tožnica je bila na podlagi puščenega obvestila seznanjena s tem, kako lahko doseže seznanitev z vsebino pisanja (z dvigom pisanja na pošti v roku 15 dni), kasneje (dne 7. 2. 2022, z vložitvijo v hišni predalčnik) pa je bila seznanjena tudi s samim pisanjem. Če je zaradi njene neaktivnosti nastopila fikcija vročitve, ni izgubila pravice do vložitve tožbe niti se ji rok za vložitev tožbe ni skrajšal, zato ni poseženo v njeno ustavno pravico do pravnega sredstva.
ZDR-1 člen 6, 7, 33, 34, 34/2, 37, 43, 45, 48, 48/1, 49, 49/1, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2.. ZJU člen 16, 16/1.. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2.. ZVZD-1 člen 5.. ZUstS člen 48.. ZNB člen 47.
Nepravilno je stališče tožnice v pritožbi, da je predložitev dokazil v zvezi z izpolnjevanjem PCT pogoja utemeljeno zavrnila na podlagi drugega odstavka 34. člena ZDR-1. Določba 34. člena ZDR-1 sicer res delavcu omogoča odklonitev dela (navodila), če bi to pomenilo protipravno ravnanje ali opustitev, kar pa v konkretni zadevi ni primer, saj je izpolnjevanje pogoja PCT oziroma predložitev dokazil o njegovem izpolnjevanju predstavljalo izpolnjevanje navodil delodajalca, ki nikakor niso protipravna.
Tožena stranka je bila določbe odloka dolžna upoštevati, posledično pa od delavcev zahtevati izpolnjevanje pogoja PCT, saj bi se v nasprotnem primeru izpostavila možnosti inšpekcijskih ukrepov in globam v prekrškovnem postopku. Nespoštovanje sprejetih ukrepov predstavlja tudi možno zdravstveno grožnjo za vse ostale sodelavce ter posledično lahko ogroža poslovanje delodajalca zaradi povečanega absentizma (bolniške, karantene, izolacije).
podjemna pogodba - popravilo avtomobila - spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog
V sporih majhne vrednosti uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne/nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dopustno. Zato se pritožbeno sodišče do pritožbenih navedb, s katerimi pritožnik opozarja na zmotno ugotovljeno dejansko stanje, ne sme opredeljevati.
denarna kazen za pooblaščenca - zloraba procesnih pravic - zavlačevanje postopka - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku)
Stranka oziroma pooblaščenec ima pravico vložiti tudi očitno neutemeljeno pravno sredstvo, pa zaradi tega načeloma ne moreta biti kaznovana.
Vsaka vložitev pravnega sredstva pomeni dejanski zastoj v postopku in ga zavleče, tudi utemeljeno pravno sredstvo, ne zgolj očitno neutemeljeno pravno sredstvo. Zato vložitev očitno neutemeljenega pravnega sredstva načeloma še ni njegova zloraba.
Pritožnika utemeljeno navajata, da je postopek z ugovorom in pritožbo trajal štiri mesece. Toliko trajajoč dejanski zastoj na račun zakonito vloženih pravnih sredstev, četudi očitno neutemeljenih, ni posegel v ustavno pravico tožnikov do učinkovitega sodnega varstva in sojenja v razumnem roku.
zavrženje ugovora - prepozen ugovor - vročitev odvetniku
Sodišče prve stopnje je iz elektronske vročilnice v spisu pravilno ugotovilo, da je bil sklep osebno vročen takratnemu pooblaščencu dolžnice 25. 5. 2022. Kdaj jo je ta obvestil o vročitvi je stvar njunega notranjega razmerja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00062820
ZKP člen 265, 265/1, 394, 394/1. KZ-1 člen 45a, 49, 49/1, 49/2, 73, 73/2, 115, 115/1, 117.
kaznivo dejanje uboja - pravna kvalifikacija - ugotavljanje prištevnosti - izvedenstvo - telesne poškodbe - sankcija - olajševalne okoliščine - odvzem predmetov zaradi koristi splošne varnosti ali razloga morale - zmanjšana prištevnost - uboj na mah
Storilčeva močna razdraženost mora biti v vzročno-posledični zvezi z napadom oziroma hudimi žalitvami. Na zadostuje namreč, da je bil storilec brez njegove krivde napaden ali hudo razžaljen, ampak morata imeti prav fizični ali verbalni napad za posledico njegovo močno razdraženost. Oškodovančev napad ali žalitve morajo biti takšne stopnje in jakosti, da so sposobne izzvati močno razdraženost, pri čemer se ta kriterij presoja z objektivnega vidika.
Neprištevnost ali zmanjšano prištevnost sodišče ugotavlja samo na podlagi odreditve psihiatričnega pregleda obtoženca, pri čemer ga kot izvedenec opravi zgolj zdravnik - psihiater.
Tožnica s pritožbenimi navedbami, da dejstvo o njeni invalidnosti III. kategorije izhaja iz predloženih dokazov in bi ga zato moralo sodišče upoštevati, ne more biti uspešna, saj pomanjkljivih trditev s predloženimi dokazi ni mogoče nadomeščati. V tožbi tožnica ni zatrjevala, da je invalid III. kategorije, posledično tega dejstva sodišče pri odločanju o njenih zahtevkih utemeljeno ni upoštevalo.
Ker je cilj sodnega varstva v izvršilnem postopku prisilno poplačilo upnika, pa mora javne dajatve glede obveznosti iz izvršilnega naslova upoštevati izvršilno sodišče, enako kot bi sicer pri prostovoljnem plačilu neto zneska moral storiti upnik sam. Neto zneska odpravnine iz izvršilnega naslova namreč ni mogoče konkretizirati, ne da bi upoštevali zakonske ureditve glede javnopravnih dajatev (davkov in prispevkov), ki se nanaša na navedeno obveznost. V sodni praksi je zavzeto stališče, da obračun obveznosti iz izvršilnega naslova ne pomeni samostojnega dejanja, ampak je nerazdružljivo povezan s posebnim načinom izpolnitve denarne obveznosti iz delovnega razmerja, ki je v izvršilnem naslovu opredeljena v bruto znesku.
ZUP člen 50, 50/1, 50/2.. ZPIZ-2 člen 4.. ZDSS-1 člen 58, 58/1, 63, 63/1.
pravica do invalidske pokojnine - ustavitev upravnega postopka - smrt uživalca - neodtujljiva pravica - delno zavrženje tožbe - nedovoljena tožba
Pravice iz obveznega zavarovanja so neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati (4. člen ZPIZ-2). Podedujejo se lahko zgolj zapadli denarni zneski, ki niso bili izplačani do smrti uživalca, za kar pa ne gre v tem sporu. Pravica do izplačevanja invalidske pokojnine torej ne more preiti na tožečo stranko. Tožena stranka je zato utemeljeno na podlagi 50. člena ZUP pritožbeni postopek, ki ga je vodila zoper prvostopenjsko odločbo z dne 19. 10. 2018, s sklepom ustavila.
Sodišče prve stopnje se je v tej zadevi prvič že 23. 2. 2016 s sklepom opr. št. Pd 443/2013 izreklo za stvarno nepristojno ter odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa spis odstopljen stvarno in krajevno pristojnemu sodišču v Celju. Predmetni sklep je bil pod presojo pritožbenega sodišča, ki je s sklepom opr. št. Pdp 368/2016 z dne 26. 5. 2016 odločitev prvostopenjskega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo v odločanje sodišču prve stopnje kot stvarno pristojnemu sodišču. O stvarni pristojnosti je bilo torej že odločeno. V konkretni zadevi je tako, tudi smiselno upoštevajoč tretji odstavek 19. člena ZPP, prišlo do situacije, ko je specializirano sodišče sprejelo stvarno pristojnost, zato nadaljnja razprava v tej smeri ni več mogoča.
izvršba - izvršilni naslov - izvršba zaradi izterjave preživnine na podlagi pravnomočne sodbe - ugovor prenehanja terjatve zaradi izpolnitve - izterjava preživninske terjatve - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor izpolnitve obveznosti - trditveno breme - obrazloženost ugovora
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da so bile dolžnikove navedbe v delu, ki se nanaša na zmanjšanje plačila preživnine za že plačan znesek, pomanjkljive in presplošne. Zato ne omogočajo zaključka, da bi plačan znesek predstavljal plačilo neplačanih oziroma premalo plačanih zneskov preživnin, ki se na podlagi upnikovega predloga terjajo v predmetnem izvršilnem postopku. Kot je dolžniku pojasnilo že sodišče prve stopnje, bi moral dolžnik v ugovoru bolj konkretno obrazložiti plačilo katerih preživnin predstavlja plačani znesek ali pa vsaj trditi, da plačani znesek predstavlja plačilo katere izmed preživnin, ki jih je v predlogu za izvršbo natančno specificiral upnik. Zgolj z zatrjevanjem, da je zaradi navedenega plačila nujno zmanjšati znesek, za katerega je bila dovoljena izvršba, pa dolžnik standardu obrazloženosti ugovora (drugi odstavek 53. člena ZIZ) tudi po presoji pritožbenega sodišča ni zadostil.
ugovor zoper plačilni nalog - relevantni ugovorni razlogi
Zoper plačilni nalog je dopustno vložiti ugovor iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti, zaradi katerih se sodba ne more preizkusiti - nerazumljiv izrek - vrnitev v ponovno odločanje
Izrek izpodbijane sodbe se glasi: "Tožbeni zahtevek se zavrne." Ker iz tako oblikovanega izreka ni razvidna vsebina tožbenega zahtevka, o katerem je sodišče odločilo, ni mogoče preizkusiti niti, ali razlogi sodbe podpirajo odločitev, vsebovano v izreku, in posledično tudi ne njihove pravilnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00062286
ZPP člen 181, 181/3, 185, 185/5, 279c, 286b, 286b/1. SPZ člen 222, 223. OZ člen 35.
pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti - delna ničnost pogodbe - nemogoč predmet obveznosti - dokaz z izvedencem - izvrševanje služnosti - strokovno vprašanje - primarni in podredni tožbeni zahtevek - prepozno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka - pripravljalni narok - objektivna sprememba tožbe
Sodišče odloča o podrednem tožbenem zahtevku, če (v celoti) zavrne primarni tožbeni zahtevek. Podredni oziroma eventualni zahtevek je torej postavljen za primer, če bo primarni zahtevek zavrnjen. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je izvajalo le dokaze, ki so pravno pomembni za odločitev o primarnem tožbenem zahtevku, to pa je zahtevek za ugotovitev delne ničnosti pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti.
Pogodba je nična (le), če je predmet obveznosti nemogoč, nedopusten, nedoločen ali nedoločljiv. Za ugotavljanje, ali že od samega začetka ni bilo dovolj prostora za izvrševanje služnosti v obsegu, kot je bila ustanovljena (torej, ali je bil predmet pogodbe sploh objektivno mogoč), je bil postavljen izvedenec gradbene stroke.
Morebitno neizvrševanje služnosti na samo možnost izvrševanja (in s tem vprašanje ničnosti pogodbe o ustanovitvi služnosti) ne bi vplivalo.
Za pritožbeno rešitev zadeve je dejstvo, da pri tožnici uveljavljane storitve niso bile nujne v smislu določb ZZVZZ in Pravil in so bile opravljene pri zasebnem zavodu v Sloveniji, ki za opravljanje obravnavanih zdravstvenih storitev nima sklenjene koncesijske pogodbe, ključnega pomena. V takšnih okoliščinah tožnica do povračila stroškov zdravstvenih storitev v dejanski višini niti v znesku, ki bi ga toženec moral povrniti izvajalcu v javnem sistemu ni upravičena.
DZ člen 137, 140. ZPP člen 262, 262/2, 339, 339/2, 408, 408/3, 413.
preživljanje mladoletnega otroka - določitev preživnine za otroka - bivanje v tujini - stiki otroka s staršem - preživninske obveznosti staršev do otrok - premoženjsko stanje staršev - sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca - potrebe otroka - preživninske potrebe otroka - korist mladoletnega otroka - stroški preživljanja - vrednotenje - ocena stroškov - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - razumljivost obrazložitve - razlogi o odločilnih dejstvih - dokazni postopek - zbiranje dokazov - (ne)izvedba predlaganih dokazov - opustitev zaslišanja stranke - porazdelitev preživninskega bremena - stroški postopka v družinskih sporih - presoja po prostem preudarku - interes strank za ureditev razmerja
Z opustitvijo zaslišanja pravdnih strank ni bila storjena nobena od uveljavljenih kršitev določb postopka. Za procesno pravilno ravnanje sodišča je bistveno, da je sodišče povabilo obe stranki na zaslišanje. Ker se nista odzvali, izostanka pa bodisi nista opravičili (kar velja za tožnika), bodisi nista izkazali opravičljivega razloga (kar velja za toženko), in ker prisilni ukrepi zoper stranke niso dovoljeni, je upoštevaje drugi odstavek 262. člena ZPP ovrednotilo ostalo zbrano procesno gradivo.
Pristojnost za zbiranje dokazov po uradni dolžnosti je pri sodišču le v obsegu, kolikor je potrebno za zavarovanje koristi otroka (tretji odstavek 408. člena ZPP). Iz pritožbenih navedb ne izhaja, da bi bilo zaradi opustitve pridobitve (dodatnih) listin v zvezi s tožnikovimi in toženkinimi zmožnostmi za preživljanje sprejeta odločitev o očetovem preživninskem prispevku v nasprotju s koristjo hčere pravdnih strank.
Ugotavljanje pomembnih dejstev ni rezultat matematične operacije, ampak vrednotenje okoliščin, pomembnih za umestitev otrokovih potreb v okvir preživninskih zmožnosti staršev. Obseg otrokovih potreb, za katere so starši dolžni poskrbeti, in njihove zmožnosti so v razmerju soodvisnosti. Večje kot so zmožnosti staršev, večji obseg otrokovih potreb je mogoče zadovoljiti. Če so trenutno razpoložljiva sredstva staršev glede na otrokove potrebe (pre)majhna, so starši v okviru svojih zmožnosti dolžni vložiti več truda, da jih lahko zadovoljijo.
Ker je bila deklica zaupana v varstvo in vzgojo materi, je sodišče pravilno kot odločilno upoštevalo dejstvo, da deklica živi v Splitu, ob izvrševanju stikov z očetom pa je v Sloveniji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSK00069034
DZ člen 109, 162.. ZNP-1 člen 108.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - ureditev stikov med starši in otrokom - začasna ureditev stikov - začasna odredba - začasna odredba v družinskih sporih - ogroženost otroka - vrste začasnih odredb - skupno starševstvo - razgovor z otrokom - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - potrebnost in sorazmernost ukrepa - pravica do zasebnosti - obrazloženost odločbe - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Sodišče se je pravilno omejilo na presojo, ali so verjetno izkazane okoliščine, ogrožajoče za zdrav razvoj otrok udeležencev postopka.
S tem, ko je sodišče uredilo stike na način, da otroka z obema od staršev preživita enako časa in v njihovi družinski hiši (domu), je zagotovilo kontinuiteto in staršema omogočilo, da v času, ki ga preživita z otrokoma, v celoti poskrbita za vse njune potrebe.
Sodišče ni ugotovilo okoliščin, ki bi kazale na to, da je potreben tudi ukrep, s katerim je predlagatelju oz. nasprotni udeleženki v času, ko trajajo stiki, prepovedalo vstopiti, se približevati ali zadrževati v bližini hiše na razdalji, krajši od 100m.
Cilj, da bo vsak od staršev v času izvajanja stikov z otrokoma imel mirno in varno okolje tako, da otroka ne bosta postavljena v središče spora staršev, bo dosežen že s tem, ko se mora starš v tednu, ko se ne izvaja stik z njim, izseliti iz stanovanjske hiše.
Snemalne naprave in kamere, ki snemajo in posnamejo vsako človekovo ravnanje ali občutje v lastnem domu, nedvomno predstavljajo vdor v njegovo zasebnost.