ZDSS-1 člen 41, 41/5. ZPP člen 154. ZDSS-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4, 110/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravočasnost odpovedi - zloraba pravice do sodnega varstva
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni pričel teči 8. 10. 2021, ko je tožena stranka prejela odločbo ZZZS, saj je tudi po tem datumu tožnik trdil, da si bo uredil bolniški stalež. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je subjektivni prekluzivni rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi pričel teči najprej 18. 10. 2021, ko tožnik ni dostavil novega potrdila o bolniškem staležu, čeprav je zagotavljal, da bo do 18. 10. 2021 potrdilo dostavil toženi stranki.
Tožnik je tožbo vložil, ker je menil, da je tožena stranka zamudila prekluzivni rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kar pa ne pomeni zlorabe pravice do sodnega varstva.
ustavitev kazenskega postopka - umik obtožnega predloga - oškodovanec kot tožilec - stroški kazenskega postopka - breme stroškov postopka - sporazum - plačilo stroškov iz proračuna
Sodišče stroškov kazenskega postopka, ki so nastali pred umikom obtožnega akta po tožilstvu, ne more naložiti nobeni od strank, ker ti bremenijo proračun.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061810
SPZ člen 8, 18, 18/1. ZTLR člen 24, 24/1. ZPP člen 163, 163/4.
izpraznitev in izročitev nepremičnin - plačilo uporabnine za nepremičnine - gradnja čez mejo - nasprotna tožba - tožba na ugotovitev lastninske pravice - supeficies solo cedit - nakup nepremičnine na javni dražbi - lastninska pravica - originarna pridobitev - zmotna uporaba materialnega prava - povrnitev pravdnih stroškov - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom
Če imamo na eni strani načelo superficies solo cedit, imamo na drugi strani pridobitev lastninske pravice z nakupom v izvršbi (na podlagi sklepa o izročitvi, torej odločbe državnega organa), kar teorija pretežno obravnava kot originaren pridobitni način, sodna praksa, vključno s sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, pa takšno pridobitev enotno obravnava kot originaren način pridobitve lastninske pravice. Predmet izvršbe je le nepremičnina z vsemi sestavinami – sestavine ne morejo biti samostojen predmet izvršbe. A vendar, v primeru, ko je prišlo do napake in so bile sestavine samostojen predmet izvršbe, torej samostojen predmet prodaje na dražbi, ni mogoče spregledati opisanih učinkov sklepa o izročitvi. Tudi v primeru napake pri prodaji v postopku izvršbe nastopijo enaki učinki sklepa o izročitvi, kot če napake ne bi bilo. Z nakupom na javni dražbi je kupec postal lastnik tistega, kar je bilo predmet dražbe in kar mu je bilo na dražbi domaknjeno ter nato tudi izročeno. Ker je lastnik hiše, hleva in senika originarno že od pravnomočnosti sklepa o izročitvi dalje toženec, tožnica ne more zahtevati izpraznitve in izročitve teh objektov, saj kljub v SPZ uzakonjenem načelu supercficies solo cedit ni njihova lastnica. Zahtevka na izselitev in na plačilo uporabnine je sodišče prve stopnje zato pravilno zavrnilo.
Določba prvega odstavka 24. člena ZTLR bi sicer lahko rešila v tej pravdi obravnavani problem, a je glede na posebnosti konkretnega primera ni mogoče uporabiti. Ob gradnji je bil namreč lastnik vseh nepremičnin isti in sicer je bil to pravni prednik obeh pravdnih strank. Gradnja na tujem zemljišču po ZTLR pojmovno ni bila mogoča, če je bil lastnik obeh parcel isti, ko se je torej nek objekt zgradil na mejo dveh parcel, tako da je deloma stal na eni, deloma pa na drugi strani. V takem primeru je šlo namreč le za gradnjo na dveh različnih parcelah, katerih lastnik pa je bil isti, kar pomeni, da ni šlo za gradnjo na tujem zemljišču.
ZPP člen 163, 163/7, 181, 181/2, 395. ZOdv člen 17, 17/5.
zavrženje tožbe - pomanjkanje pravnega interesa - pravni interes (pravna korist) za tožbo - pravni interes za ugotovitveno tožbo - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - ugotovitev ničnosti darilne pogodbe - pogodba poslovno nesposobne osebe - mladoletnik kot pogodbena stranka - dovoljenost obnove postopka - posebni naknadni sklep o stroških - zastopanje na podlagi odločbe o bpp
Tožnik mora v primeru, ko pravni interes za ugotovitveno tožbo utemeljuje z možnostjo obnove nekega drugega sodnega postopka, vsaj s stopnjo verjetnosti izkazati, da bo obnova postopka dovoljena.
plačilo odškodnine - padec na mokrih tleh v stanovanjski hiši - krivdna odgovornost - neobstoj škodnega dogodka
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je povečana drsljivost marmornatih ploščic v mokrem stanju splošno znano dejstvo in za tovrstne ugotovitve ni potrebna posebna postavitev izvedenca gradbene stroke. Prav tako pa se škodni dogodek ni zgodil na javni površini, za katero bi bili zakonsko urejeni standardi glede uporabe gradbenih materialov in zaščitnih ukrepov.
postopek delitve stvari v solastnini - odločitev o stroških - sklep o separatnih stroških postopka - povrnitev separatnih stroškov - separatni stroški - krivdno povzročeni stroški postopka - stroški za pristop na narok - narok v nepravdnem postopku - dolžnost izvedbe naroka - materialno procesno vodstvo
Tako imenovani separatni stroški so stroški, ki se povrnejo ne glede na izid postopka, nastanejo pa po krivdi ali po naključju, ki se primeri eni od strank.
Glede na določila ZNP sta obe stranki postopka lahko utemeljeno pričakovali, da jima bo sodišče z razpisom prvega naroka za obravnavo dalo možnost, da navajata dejstva in predlagata dokaze, zato malomarnosti ali celo krivdnega ravnanja z namenom zavlačevanja postopka predlagatelju ni mogoče očitati.
vročanje sodnih pisanj - dom za starejše - osebno vročanje - stroški za vročanje pisanj - nagrada vročevalca - detektiv - plačilo iz predujma - dovoljenost pritožbe - pravica do pritožbe - pravni interes za pritožbo - pravni interes tožene stranke za pritožbo - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - zavrženje pritožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa - nedovoljenost pritožbe nasprotne stranke
Pravovarstveni interes za pritožbo pomeni možnost, da si stranka ob ugodni rešitvi njene pritožbe izboljša svoj pravni položaj. Če pritožnik nima pravnega interesa za vložitev pritožbe, je pritožba po določilu tretjega odstavka 343. člena ZPP nedovoljena.
zavarovalna pogodba - zavarovalna pogodba za zavarovanje stanovanja in njegove opreme - padec - obisk na domu - dokazovanje - mokra tla - nesreča - skrbno ravnanje - ravnanje s potrebno skrbnostjo
Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je zavarovanka toženke ravnala običajno oziroma povprečno skrbno, saj od zasebnika ni mogoče zahtevati, da bo vselej opozarjal obiskovalce na (zgolj) mokre, a ne mastne ali namiljene, ploščice, zato toženkini zavarovanki ni mogoče očitati protipravne opustitve dolžnostnega ravnanja. Zaključek sodišča prve stopnje, da je šlo za nesrečno naključje, za katero ni mogoče nikomur pripisati odgovornosti, je pravilno.
ZZK-1 člen 38, 38/2, 38/3.. ZKZ člen 17, 19.. ZUreP-3 člen 201.. ZN člen 64, 64/9.
vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnega posla - gozdno zemljišče - potrdilo o namenski rabi nepremičnine - listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih - pogoji za dovolitev vpisa - soglasje pristojnega organa za prenos lastninske pravice oz. potrdilo, da soglasje ni potrebno - promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi - sklep upravnega organa - predkupna pravica občine na nepremičninah - uveljavljanje predkupne pravice
Presoja, ali gre za promet s kmetijskimi zemljišči oziroma gozdovi, je v pristojnosti upravne enote. Glede na navedeno in ob upoštevanju načela prirejenosti obeh postopkov, se zemljiškoknjižno sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ne sme ukvarjati s presojo pravne kvalifikacije posla v dokončni in pravnomočni odločbi upravne enote. Glede na vsebino izdane odločbe upravne enote (vloga za odobritev pravnega posla je bila v delu, ki se nanaša na predmetne nepremičnine, zavržena), je razumeti, da sploh ne gre za prodajo, ki bi terjala bodisi odobritev upravne enote bodisi potrdilo, da takšno soglasje oziroma odobritev ni potrebna.
Notar je v skladu z devetim odstavkom 64. člena Zakona o notariatu (ZN) dolžan upoštevati vsebino listine, kolikor predpis veže overitev podpisa na izpolnitev določenih pogojev. Le če bi iz potrdil izhajalo, da ima občina predkupno pravico, bi moral prodajalec ob overitvi prodajne pogodbe predložiti bodisi izjavo občine, da slednja ne sprejema ponudbe prodajalca ali dokazilo o tem, da je že preteklo 15 dni od njegove ponudbe in pisno ponudbo, ki jo je poslal nosilcu predkupne pravice.
napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - izpodbijanje darilne pogodbe - navidezna darilna pogodba
Darilna pogodba je bila sklenjena in overjena pri notarju, zato je v primerjavi s pisnim pozivom zapustnika na plačilo dolga močnejši pravni naslov. Ker je pritožnik tisti, ki trdi, da je darilna pogodba navidezna, ker prikriva kupoprodajno pogodbo, je pravilna odločitev, da je sodišče prve stopnje na pot pravde napotilo pritožnika.
darilna pogodba - preklic darilne pogodbe zaradi hude nehvaležnosti - pravni standard hude nehvaležnosti
Huda nehvaležnost, ki je po OZ potrebna, da se darilna pogodba oziroma darilo lahko prekliče pomeni, da se je obdarjenec proti darovalcu ali njegovemu bližnjemu obnašal tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi prejeto darilo obdržal.
stroški postopka - delni umik tožbe - vrednost spornega predmeta
Pritožba pravilno izpostavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje nagrado pooblaščenke za procesna dejanja po delnem umiku tožbe, odmeriti ob upoštevanju spremenjene vrednosti spornega predmeta (drugi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 4. členom OT).
ZKP člen 92, 92/2, 92/2-6, 96, 96/2, 98, 98/1, 98/2, 367, 367/4. ZST-1 člen 34a, 34a/3.
stroški kazenskega postopka - pritožba zoper sodbo - stroški pritožbenega postopka - sodna taksa za pritožbo - oškodovanec - pritožba oškodovanca - dolžnost plačila sodne takse - pravica oškodovanca do pritožbe - nastanek taksne obveznosti za pritožbo - zavezanec za plačilo sodne takse - odločba višjega sodišča - postopek za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - razlogi za ugovor - pravna podlaga za plačilo sodne takse - obstoj pravne podlage - neobstoj taksne obveznosti - ugoditev pritožbi - razveljavitev plačilnega naloga
Oškodovanci, ki so se poleg okrožnega državnega tožilca pritožili zoper oprostilni del sodbe, niso bili v vlogi oškodovanca kot tožilca ali zasebnega tožilca, da bi bilo mogoče odločitev o stroških postopka opreti na določbo drugega odstavka 96. člena ZKP in posledično na 6. točko drugega odstavka 92. člena ZKP ter nadalje na tar. št. 7222 taksne tarife ZST-1, vključno z opombo 7.2 j) in tar. št. 7301 taksne tarife ZST-1.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061189
ZVEtL-1 člen 19, 20, 20/1, 20/2, 20/3, 41, 46, 46-2. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 184, 184/1, 185, 185/1.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - upravičena oseba za vložitev predloga - predlog pridobitelja posameznega dela stavbe - pridobitelj posameznega dela stavbe - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe - pravno nasledstvo - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - verjetno izkazani pogoji za priposestvovanje lastninske pravice - družbeno stanovanje - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe, sklenjen na podlagi SZ - sprememba predloga - bistvene sestavine predloga - opisni zahtevek - dokončna ureditev razmerij med strankama
Za izkazovanje in ugotovitev pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe je bistvena zgolj presoja, ali pridobitelj izpolnjuje pogoje, ki so veljali za pridobitev lastninske pravice v času sklenitve pravnega posla oziroma nastanka pravnega naslova po SZ. Predlagateljica je takšne pogoje izkazala (oziroma najmanj zatrjevala) in njena aktivna legitimacija v postopku ne more biti vprašljiva. Njen pravni naslov (prodajna pogodba) je v trenutku, ko je bil pridobljen (ko je bila pogodba sklenjena), učinkoval proti takratni lastnici. Zatrjevani naknadni pravnoposlovni prenos lastninske pravice na nasprotnega udeleženca (in v posledici spornost lastništva nepremičnine) ji aktivne legitimacije ne more odvzeti. Sodišče prve stopnje bo moralo o njenem predlogu vsebinsko odločati. Izbira načina pravnega varstva ne glede na spornost določenih vprašanj ostaja posamezniku, sodišče pa ga nudi upoštevajoč materialno pravo in ustrezne procesne predpise izbranega postopka.
Čeprav se nasprotni udeleženec s spremembo predloga ni strinjal, to ni ovira za odločanje o popravljenem predlogu. V nepravdnem postopku zahtevek ni bistvena sestavina predloga, zato je sodišče na predlog vezano le glede opisa razmerja oziroma stanja, o katerem naj odloči. V obravnavani zadevi gre za očitno pomoto. Tudi če bi na podlagi 42. člena ZNP-1 smiselno uporabili določbe ZPP glede spremembe tožbe, bi bila ta kljub nestrinjanju nasprotnega udeleženca dovoljena. Skladno s prvim odstavkom 184. člena ZPP lahko tožeča stranka (predlagatelj) do konca glavne obravnave spremeni tožbo (predlog). V obravnavanem primeru je dopustitev spremembe smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama oziroma udeležencema (prvi odstavek 185. člena ZPP).
nadomestna sodba - ugotovitev obsega zapuščine - spor o vračunanju daril v nujni delež - spor o obstoju in vrednosti darila - vračilo vrednosti darila v zapuščino - pogodba o dosmrtnem preživljanju - darilni namen
Neutemeljen je tudi očitek, da se je sodišče v zvezi s Pogodbo o dosmrtnem preživljanju ukvarjalo z nebistvenimi vprašanji. Ne gre za nepomembne ugotovitve sodišča, pač pa obrazložitev dejstev, ki dokazujejo, da zapustnik ob sklepanju Pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni imel s strani tožnika zatrjevanega darilnega namena, pač pa namen zapustiti svoje premoženje tistemu sinu, ki mu je skupaj z družino nudil podporo in ustrezno pomoč. Da je očetu pomoč ves čas nudil toženec in člani toženčeve družine, so potrdile vse priče, ki so bile zaslišane o tem; gre za nepristranske priče (sosedje, prodajalka v bližnji trgovini). Navedeno potrjuje, da ni šlo za brezplačno naklonitev premoženja. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju ni nobenega dvoma, da Pogodba o dosmrtnem preživljanju ni prikrivala darila zapustnika tožencu.
pravdni postopek zaradi plačila odškodnine - vmesna sodba - opustitev dolžnega nadzorstva - pravni standard dolžne skrbnosti - poškodba pri golfu - varnost na igrišču golfa - dolžna skrbnost pri opravljanju nadzorstva - odgovornost organizatorja
Ni dvoma, da mora oseba, ki se poklicno in profitno ukvarja z organiziranjem športnih dejavnosti, poskrbeti za varnost igralcev in drugih oseb na igrišču. Vendar te zahteve ni mogoče razumeti tako, da bi moral organizator športne igre poskrbeti, da se ne zgodi prav nobena nesreča oziroma poškodba. Taka zahteva bi vzpostavljala objektivno odgovornost, ki pri športni igri praviloma ni podana in bi bila tudi v nasprotju z namenom športa. Obseg in intenzivnost varnostnih ukrepov, ki jih mora izvesti organizator, je odvisen od obsega grozeče nevarnosti in škode, verjetnosti njenega nastopa ter možnosti in stroškov za odvrnitev škodne nevarnosti.
Glede na imanentno nevarnost igre, ki je pri golfu razmeroma zelo majhna in glede na dejstvo, da se igra na velikih površinah, ki jih je po naravi stvari bistveno težje nadzorovati kot manjše igrišče, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pretirana zahteva, da bi moral organizator golfa oziroma njegovi zaposleni rangerji ves čas nadzorovati prav vsakega igralca, torej hoditi oziroma stati za njim, tako da bi ga lahko še pravočasno opozorili na nevarno igro. Zavarovancu toženke ni mogoče očitati nobene krivdne opustitve. Ugotovljeno je, da so bili rangerji na igrišču prisotni, torej se je nadzor izvajal, pri čemer je zavarovanec toženke opravljal tudi selekcijo oseb, ki lahko igrajo (le usposobljene osebe z izpitom).
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog - dejansko stanje - odgovor na dopolnitev tožbe - neprerekane trditve
Toženec relevantnih pritožbenih razlogov v sporu majhne vrednosti v pritožbi ne navaja. Utemeljenosti tožbenega zahtevka nasprotuje s podajanjem uvodoma povzetih dejanskih navedb, kar je v sporu majhne vrednosti nedopustno. Tudi sicer se niti te navedbe ne nanašajo na relevantno dejansko stanje.
pripor za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi - izmikanje
V izpodbijanem sklepu je razumsko in logično utemeljena tudi neogibnost in sorazmernost pripora, kar tudi po sodbi pritožbenega sodišča vodi v zaključek, da se obtoženi očitno izmika in noče pristopiti na predobravnavni narok.
motenje posesti - motilno dejanje - soposest - dostop do nepremičnine - menjava ključavnice - izročitev ključev vhodnih vrat - vstop v solastno nepremičnino - psihično nasilje - družinsko nasilje - subjektivni rok za tožbo - nesklepčnost tožbenega zahtevka - popolnost tožbe - vzpostavitev prejšnjega stanja - dokazna ocena izpovedbe prič - dovoljena samopomoč
S tem, ko je sodišče posestno varstvo omejilo le na stanovanjsko hišo, je sodišče prisodilo tožniku manj, kot je bilo zahtevano s tožbenim zahtevkom, ne pa nekaj drugega.
Za pravočasnost tožbe je odločilno, kdaj je tožnik izvedel za motilno dejanje in motilca.
pripadajoče zemljišče k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - mestna občina kot pravdna stranka - javna površina - lastninjenje nepremičnin - redna raba nepremičnine - namembnost zemljišča - pretekla raba zemljišča - grajeno javno dobro - ugovor javnega dobra - ogled na kraju samem - skupni deli stavbe - nedovoljena pritožbena novota
Ugovor javnega dobra v zvezi z obsegom pripadajočega zemljišča bi bil lahko utemeljen le v primeru, če bi bil podkrepljen z namembnostjo zemljišča kot javne dobrine, torej dobrine, namenjene splošni rabi, v času pred 1. januarjem 2003. Kriteriji iz prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1, ki jih je pravilno uporabilo tudi sodišče prve stopnje, so tisti, ki javno dobro razmejijo od pripadajočega zemljišča.