ZST-1 člen 11, 11/5, 11/6. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 27, 27/1.
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje prosilca - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje - minimalni dohodek prosilca - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka, ki se redno šola - redno šolanje kot pravni standard - upravičenost do brezplačne pravne pomoči - neizkazanost pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči - odlog plačila sodne takse
Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, tožnik ne razpolaga s povprečnim mesečnim dohodkom, ki bi presegal dvakratnik osnovnega minimalnega dohodka (843,78 EUR) na enega družinskega člana (prim. drugi odstavek 13. člena ZBPP). A tudi po presoji pritožbenega sodišča to še ne pomeni, da je njegovo preživljanje in preživljanje obeh otrok ogroženo, saj je dejstvo, da tožnik razpolaga z več nepremičninami, katerih vrednosti za več kot 80.000 EUR presegajo višino mejnega zneska 20.250,72 EUR, kar po določbi prvega odstavka 27. člena ZSVarPre izključuje pravico do brezplačne pravne pomoči. Treba je upoštevati celotno tožnikovo premoženje oziroma premoženjsko stanje in ne le prejemanje mesečnih dohodkov družine. Do avtomatične oprostitve plačila sodnih taks v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZST-1 tako pritožnik kljub nedoseganju minimalnega cenzusa (mesečno na osebo) ni upravičen.
ZPP člen 243, 287, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22.
povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - dokazovanje - dokazni predlog za zaslišanje priče - neizvedba predlaganega dokaza - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena - materialno procesno vodstvo - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti - dokazovanje z izvedencem medicinske stroke - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Sodišče prve stopnje je predlagan dokaz z zaslišanjem tožnikovih otrok zavrnilo z argumentom, da so bili v spornem obdobju še premajhni, da bi lahko povedali kaj relevantnega za odločitev sodišča. Takšna odločitev predstavlja vnaprejšnjo dokazno oceno, ki pa ni dovoljena.
umik pritožbe - pritožbeni stroški - odgovor na pritožbo - stroški odgovora na pritožbo
Tožnici, ki sta pritožbo umaknili, morata glede na določbo drugega odstavka 158. člena ZPP nositi svoje stroške postopka s pritožbo, hkrati pa bi morali toženki povrniti pritožbene stroške. Vendar bi bila ta upravičena do njihove povrnitve le, če bi bili ti stroški za pravdo potrebni. Glede na vsebino odgovora na pritožbo, v katerem svojim navedbam v postopku na prvi stopnji ni dodala nič novega, kar bi bilo pomembno za odločitev o pritožbi (tudi če ne bi bila umaknjena), je višje sodišče odločilo, da ji pritožbeni stroški ne gredo.
postopek delitve stvari v solastnini - odločitev o stroških - sklep o separatnih stroških postopka - povrnitev separatnih stroškov - separatni stroški - krivdno povzročeni stroški postopka - stroški za pristop na narok - narok v nepravdnem postopku - dolžnost izvedbe naroka - materialno procesno vodstvo
Tako imenovani separatni stroški so stroški, ki se povrnejo ne glede na izid postopka, nastanejo pa po krivdi ali po naključju, ki se primeri eni od strank.
Glede na določila ZNP sta obe stranki postopka lahko utemeljeno pričakovali, da jima bo sodišče z razpisom prvega naroka za obravnavo dalo možnost, da navajata dejstva in predlagata dokaze, zato malomarnosti ali celo krivdnega ravnanja z namenom zavlačevanja postopka predlagatelju ni mogoče očitati.
pravdni postopek zaradi plačila odškodnine - vmesna sodba - opustitev dolžnega nadzorstva - pravni standard dolžne skrbnosti - poškodba pri golfu - varnost na igrišču golfa - dolžna skrbnost pri opravljanju nadzorstva - odgovornost organizatorja
Ni dvoma, da mora oseba, ki se poklicno in profitno ukvarja z organiziranjem športnih dejavnosti, poskrbeti za varnost igralcev in drugih oseb na igrišču. Vendar te zahteve ni mogoče razumeti tako, da bi moral organizator športne igre poskrbeti, da se ne zgodi prav nobena nesreča oziroma poškodba. Taka zahteva bi vzpostavljala objektivno odgovornost, ki pri športni igri praviloma ni podana in bi bila tudi v nasprotju z namenom športa. Obseg in intenzivnost varnostnih ukrepov, ki jih mora izvesti organizator, je odvisen od obsega grozeče nevarnosti in škode, verjetnosti njenega nastopa ter možnosti in stroškov za odvrnitev škodne nevarnosti.
Glede na imanentno nevarnost igre, ki je pri golfu razmeroma zelo majhna in glede na dejstvo, da se igra na velikih površinah, ki jih je po naravi stvari bistveno težje nadzorovati kot manjše igrišče, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pretirana zahteva, da bi moral organizator golfa oziroma njegovi zaposleni rangerji ves čas nadzorovati prav vsakega igralca, torej hoditi oziroma stati za njim, tako da bi ga lahko še pravočasno opozorili na nevarno igro. Zavarovancu toženke ni mogoče očitati nobene krivdne opustitve. Ugotovljeno je, da so bili rangerji na igrišču prisotni, torej se je nadzor izvajal, pri čemer je zavarovanec toženke opravljal tudi selekcijo oseb, ki lahko igrajo (le usposobljene osebe z izpitom).
ZKP člen 92, 92/2, 92/2-6, 96, 96/2, 98, 98/1, 98/2, 367, 367/4. ZST-1 člen 34a, 34a/3.
stroški kazenskega postopka - pritožba zoper sodbo - stroški pritožbenega postopka - sodna taksa za pritožbo - oškodovanec - pritožba oškodovanca - dolžnost plačila sodne takse - pravica oškodovanca do pritožbe - nastanek taksne obveznosti za pritožbo - zavezanec za plačilo sodne takse - odločba višjega sodišča - postopek za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - razlogi za ugovor - pravna podlaga za plačilo sodne takse - obstoj pravne podlage - neobstoj taksne obveznosti - ugoditev pritožbi - razveljavitev plačilnega naloga
Oškodovanci, ki so se poleg okrožnega državnega tožilca pritožili zoper oprostilni del sodbe, niso bili v vlogi oškodovanca kot tožilca ali zasebnega tožilca, da bi bilo mogoče odločitev o stroških postopka opreti na določbo drugega odstavka 96. člena ZKP in posledično na 6. točko drugega odstavka 92. člena ZKP ter nadalje na tar. št. 7222 taksne tarife ZST-1, vključno z opombo 7.2 j) in tar. št. 7301 taksne tarife ZST-1.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061189
ZVEtL-1 člen 19, 20, 20/1, 20/2, 20/3, 41, 46, 46-2. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 184, 184/1, 185, 185/1.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - upravičena oseba za vložitev predloga - predlog pridobitelja posameznega dela stavbe - pridobitelj posameznega dela stavbe - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe - pravno nasledstvo - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - verjetno izkazani pogoji za priposestvovanje lastninske pravice - družbeno stanovanje - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe, sklenjen na podlagi SZ - sprememba predloga - bistvene sestavine predloga - opisni zahtevek - dokončna ureditev razmerij med strankama
Za izkazovanje in ugotovitev pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe je bistvena zgolj presoja, ali pridobitelj izpolnjuje pogoje, ki so veljali za pridobitev lastninske pravice v času sklenitve pravnega posla oziroma nastanka pravnega naslova po SZ. Predlagateljica je takšne pogoje izkazala (oziroma najmanj zatrjevala) in njena aktivna legitimacija v postopku ne more biti vprašljiva. Njen pravni naslov (prodajna pogodba) je v trenutku, ko je bil pridobljen (ko je bila pogodba sklenjena), učinkoval proti takratni lastnici. Zatrjevani naknadni pravnoposlovni prenos lastninske pravice na nasprotnega udeleženca (in v posledici spornost lastništva nepremičnine) ji aktivne legitimacije ne more odvzeti. Sodišče prve stopnje bo moralo o njenem predlogu vsebinsko odločati. Izbira načina pravnega varstva ne glede na spornost določenih vprašanj ostaja posamezniku, sodišče pa ga nudi upoštevajoč materialno pravo in ustrezne procesne predpise izbranega postopka.
Čeprav se nasprotni udeleženec s spremembo predloga ni strinjal, to ni ovira za odločanje o popravljenem predlogu. V nepravdnem postopku zahtevek ni bistvena sestavina predloga, zato je sodišče na predlog vezano le glede opisa razmerja oziroma stanja, o katerem naj odloči. V obravnavani zadevi gre za očitno pomoto. Tudi če bi na podlagi 42. člena ZNP-1 smiselno uporabili določbe ZPP glede spremembe tožbe, bi bila ta kljub nestrinjanju nasprotnega udeleženca dovoljena. Skladno s prvim odstavkom 184. člena ZPP lahko tožeča stranka (predlagatelj) do konca glavne obravnave spremeni tožbo (predlog). V obravnavanem primeru je dopustitev spremembe smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama oziroma udeležencema (prvi odstavek 185. člena ZPP).
stroški postopka - delni umik tožbe - vrednost spornega predmeta
Pritožba pravilno izpostavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje nagrado pooblaščenke za procesna dejanja po delnem umiku tožbe, odmeriti ob upoštevanju spremenjene vrednosti spornega predmeta (drugi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 4. členom OT).
napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - izpodbijanje darilne pogodbe - navidezna darilna pogodba
Darilna pogodba je bila sklenjena in overjena pri notarju, zato je v primerjavi s pisnim pozivom zapustnika na plačilo dolga močnejši pravni naslov. Ker je pritožnik tisti, ki trdi, da je darilna pogodba navidezna, ker prikriva kupoprodajno pogodbo, je pravilna odločitev, da je sodišče prve stopnje na pot pravde napotilo pritožnika.
ZPP člen 163, 163/7, 181, 181/2, 395. ZOdv člen 17, 17/5.
zavrženje tožbe - pomanjkanje pravnega interesa - pravni interes (pravna korist) za tožbo - pravni interes za ugotovitveno tožbo - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - ugotovitev ničnosti darilne pogodbe - pogodba poslovno nesposobne osebe - mladoletnik kot pogodbena stranka - dovoljenost obnove postopka - posebni naknadni sklep o stroških - zastopanje na podlagi odločbe o bpp
Tožnik mora v primeru, ko pravni interes za ugotovitveno tožbo utemeljuje z možnostjo obnove nekega drugega sodnega postopka, vsaj s stopnjo verjetnosti izkazati, da bo obnova postopka dovoljena.
darilna pogodba - preklic darilne pogodbe zaradi hude nehvaležnosti - pravni standard hude nehvaležnosti
Huda nehvaležnost, ki je po OZ potrebna, da se darilna pogodba oziroma darilo lahko prekliče pomeni, da se je obdarjenec proti darovalcu ali njegovemu bližnjemu obnašal tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi prejeto darilo obdržal.
zavarovalna pogodba - zavarovalna pogodba za zavarovanje stanovanja in njegove opreme - padec - obisk na domu - dokazovanje - mokra tla - nesreča - skrbno ravnanje - ravnanje s potrebno skrbnostjo
Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je zavarovanka toženke ravnala običajno oziroma povprečno skrbno, saj od zasebnika ni mogoče zahtevati, da bo vselej opozarjal obiskovalce na (zgolj) mokre, a ne mastne ali namiljene, ploščice, zato toženkini zavarovanki ni mogoče očitati protipravne opustitve dolžnostnega ravnanja. Zaključek sodišča prve stopnje, da je šlo za nesrečno naključje, za katero ni mogoče nikomur pripisati odgovornosti, je pravilno.
ZZK-1 člen 38, 38/2, 38/3.. ZKZ člen 17, 19.. ZUreP-3 člen 201.. ZN člen 64, 64/9.
vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnega posla - gozdno zemljišče - potrdilo o namenski rabi nepremičnine - listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih - pogoji za dovolitev vpisa - soglasje pristojnega organa za prenos lastninske pravice oz. potrdilo, da soglasje ni potrebno - promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi - sklep upravnega organa - predkupna pravica občine na nepremičninah - uveljavljanje predkupne pravice
Presoja, ali gre za promet s kmetijskimi zemljišči oziroma gozdovi, je v pristojnosti upravne enote. Glede na navedeno in ob upoštevanju načela prirejenosti obeh postopkov, se zemljiškoknjižno sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ne sme ukvarjati s presojo pravne kvalifikacije posla v dokončni in pravnomočni odločbi upravne enote. Glede na vsebino izdane odločbe upravne enote (vloga za odobritev pravnega posla je bila v delu, ki se nanaša na predmetne nepremičnine, zavržena), je razumeti, da sploh ne gre za prodajo, ki bi terjala bodisi odobritev upravne enote bodisi potrdilo, da takšno soglasje oziroma odobritev ni potrebna.
Notar je v skladu z devetim odstavkom 64. člena Zakona o notariatu (ZN) dolžan upoštevati vsebino listine, kolikor predpis veže overitev podpisa na izpolnitev določenih pogojev. Le če bi iz potrdil izhajalo, da ima občina predkupno pravico, bi moral prodajalec ob overitvi prodajne pogodbe predložiti bodisi izjavo občine, da slednja ne sprejema ponudbe prodajalca ali dokazilo o tem, da je že preteklo 15 dni od njegove ponudbe in pisno ponudbo, ki jo je poslal nosilcu predkupne pravice.
plačilo odškodnine - padec na mokrih tleh v stanovanjski hiši - krivdna odgovornost - neobstoj škodnega dogodka
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je povečana drsljivost marmornatih ploščic v mokrem stanju splošno znano dejstvo in za tovrstne ugotovitve ni potrebna posebna postavitev izvedenca gradbene stroke. Prav tako pa se škodni dogodek ni zgodil na javni površini, za katero bi bili zakonsko urejeni standardi glede uporabe gradbenih materialov in zaščitnih ukrepov.
vročanje sodnih pisanj - dom za starejše - osebno vročanje - stroški za vročanje pisanj - nagrada vročevalca - detektiv - plačilo iz predujma - dovoljenost pritožbe - pravica do pritožbe - pravni interes za pritožbo - pravni interes tožene stranke za pritožbo - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - zavrženje pritožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa - nedovoljenost pritožbe nasprotne stranke
Pravovarstveni interes za pritožbo pomeni možnost, da si stranka ob ugodni rešitvi njene pritožbe izboljša svoj pravni položaj. Če pritožnik nima pravnega interesa za vložitev pritožbe, je pritožba po določilu tretjega odstavka 343. člena ZPP nedovoljena.
nadomestna sodba - ugotovitev obsega zapuščine - spor o vračunanju daril v nujni delež - spor o obstoju in vrednosti darila - vračilo vrednosti darila v zapuščino - pogodba o dosmrtnem preživljanju - darilni namen
Neutemeljen je tudi očitek, da se je sodišče v zvezi s Pogodbo o dosmrtnem preživljanju ukvarjalo z nebistvenimi vprašanji. Ne gre za nepomembne ugotovitve sodišča, pač pa obrazložitev dejstev, ki dokazujejo, da zapustnik ob sklepanju Pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni imel s strani tožnika zatrjevanega darilnega namena, pač pa namen zapustiti svoje premoženje tistemu sinu, ki mu je skupaj z družino nudil podporo in ustrezno pomoč. Da je očetu pomoč ves čas nudil toženec in člani toženčeve družine, so potrdile vse priče, ki so bile zaslišane o tem; gre za nepristranske priče (sosedje, prodajalka v bližnji trgovini). Navedeno potrjuje, da ni šlo za brezplačno naklonitev premoženja. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju ni nobenega dvoma, da Pogodba o dosmrtnem preživljanju ni prikrivala darila zapustnika tožencu.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pavšalne pritožbene navedbe
Pritožnica niti z besedico ni nasprotovala presoji sodišča prve stopnje, da bi glede na bilančne podatke plačilo sodne takse zmogla v enkratnem znesku in to takoj. Ker pa skope pritožbene navedbe ne zahtevajo poglobljenega odgovora, se pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na jasne in pravilne razloge sodišča prve stopnje.
varstvo pred motenjem posesti - zamenjava ključavnice - dejanska oblast nad stvarjo - neposredna in posredna posest - odvzem posesti
V skladu s 426. členom ZPP se obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti omeji samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja.
SPZ v 24. členu opredeljuje pojem posesti. Posest je neposredna dejanska oblast nad stvarjo (neposredna posest), posest pa ima tudi tisti, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo prek koga drugega, ki ima neposredno posest iz kakršnegakoli pravnega naslova (posredna posest).
Dejanska oblast nad stvarjo ne pomeni, da mora biti posestnik ves čas v fizičnem stiku s stvarjo. Pri posesti gre za takšno razmerje subjekta do stvari, da le-ta stvar rabi, jo uživa ali z njo razpolaga, pri čemer mora biti to razmerje oziroma odnos do stvari tudi navzven viden na podlagi konkretnih ravnanj posameznika
pripor za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi - izmikanje
V izpodbijanem sklepu je razumsko in logično utemeljena tudi neogibnost in sorazmernost pripora, kar tudi po sodbi pritožbenega sodišča vodi v zaključek, da se obtoženi očitno izmika in noče pristopiti na predobravnavni narok.
ZIZ člen 71, 71/2, 71/2-1, 71/2-2, 71/2-4, 178, 178/4. ZIZ-L člen 70, 70/3. ZIUZEOP člen 93, 93/1. ZIUPOPDVE člen 121, 121/1.
ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine - odredba sodišča - pravno sredstvo - odlog izvršbe po interventni zakonodaji
Kar se tiče v predlogu za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnin navedenih očitkov, da dolžnica ni imela pravnega sredstva zoper odločitev sodišča, da spremenjeno vrednost za posamezne nepremičnine ne bo upoštevalo, je dolžnici odgovoriti, da zoper odredbo sicer ni dovoljeno pravno sredstvo (deveti odstavek 9. člena ZIZ), vendar lahko dolžnica nestrinjanje z odločitvijo v odredbi uveljavlja s pravnim sredstvom v postopku uveljavljanja kršitev pravil o prodaji nepremičnin.
ZIUZEOP (Uradni list RS št. 49/2020) z veljavnostjo od 11. 4. 2020 je res v prvem odstavku 93. člena z dnem uveljavitve zakona dalje odložil izvršbo v izvršilnih postopkih, ki tečejo po ZIZ. Vendar, kot je pravilno razložilo sodišče prve stopnje, je Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (v nadaljevanju ZIUPOPDVE) v 1. točki drugega odstavka 1. člena od 31. 12. 2020 predpisal odstop od te določbe in v prvem odstavku 121. člena predpisal, da se izvršba odloži v izvršilnih postopkih, ki tečejo po ZIZ z dnem uveljavitve tega zakona, to je z dnem 31. 12. 2020, če je dolžnik fizična oseba. V tretjem odstavku citiranega člena je predpisal veljavnost ukrepa do 31. 1. 2021, pri čemer lahko vlada ukrep podaljša za obdobje treh mesecev. Vlada je odlog podaljšala s sklepoma najprej do 17. 3. 2021 (Uradni list RS, št. 12/21), in nato še do 18. 4. 2021 (Uradni list RS, št. 38/2021). Po tem datumu izvršba ni bila odložena z nobenim predpisom in se je lahko nadaljevala.