CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00062070
SPZ člen 66, 66/3, 99. ZPP člen 181.
ugotovitev neveljavnosti pogodbe - pogodba o ustanovitvi služnosti - solastna nepremičnina - osebna služnost - obseg in vsebina služnosti - užitek na solastniškem deležu - služnost vožnje - služnost parkiranja - zaščita pred vznemirjanjem - pravni interes za ugotovitveno tožbo - ničnost pogodbe - razpolaganje solastnika - ustanovitev služnosti - vpis pravic v zemljiško knjigo
Ni pravilno stališče sodišča prve stopnje o pomanjkanju pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe. Tožnik bi svoj dejanski položaj res lahko varoval tudi s tožbo po 99. členu SPZ, a mu ta možnost ne jemlje pravnega interesa za varovanje njegovega pravnega položaja, torej za uveljavljanje ničnosti pogodbe, s katero (kot trdi tožnik) solastnik v nasprotju z določbo tretjega odstavka 66. člena SPZ razpolaga z nepremičnino v celoti.
predlog za začetek postopka osebnega stečaja - zavrženje predloga - namen postopka osebnega stečaja - pravna korist za vodenje postopka - neobstoječa stečajna masa
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnik nima premoženja in (rubljivih) prihodkov, da bi se lahko oblikovala stečajna masa. Ker je hkrati tudi ugotovilo, da dolžnik odpusta obveznosti ne more doseči, je predlog za začetek stečajnega postopka zavrglo. Ugotovitev o višini dolžnikove plače je torej odločilno dejstvo v tej zadevi, glede katerega je dolžnik s pritožbo uspel zasejati dvom v njegovo pravilnost.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00061433
OZ člen 103, 239.
odstop od pogodbe - neutemeljen odstop od pogodbe - odškodnina zaradi neutemeljenega odstopa od pogodbe - izvensodna poravnava - izvedba dokazov - nerelevantna dejstva
Poravnava je torej nadomestila vse prejšnje dogovore pravdnih strank o njunem medsebojnem sodelovanju, zato je brezpredmetno, o čem sta se pravdni stranki prej dogovorili in kakšna je bila vsebina njunega poslovnega razmerja. Vsebina pogajanj strank v postopku je bila zato nerelevantno dejstvo, ki na odločitev o zahtevku ni mogla imeti nikakršnega vpliva. Ne glede na to, kaj sta se stranki pogajali, in ne glede na vsebino njunih prejšnjih dogovorov sta zavezani le z določbami izvensodne poravnave, ki je na novo uredila njuno medsebojno razmerje.
O spornem vprašanju kdo je veljavni zakoniti zastopnik in procesna dejanja katerega od pooblaščencev so upoštevna sodišče prve stopnje ni odločilo. Do tedaj ni možno zavreči pritožbe pritožnikov zoper sklep o umiku pritožbe zoper sodbo na podlagi pripoznave.
O spornem vprašanju kdo je veljavni zakoniti zastopnik in procesna dejanja katerega od pooblaščencev so upoštevna sodišče prve stopnje ni odločilo. Do tedaj pa ni možno odločati o spornem umiku pritožbe zoper sodbo na podlagi pripoznave.
razveljavitev sklepa o izvršbi - presoja utemeljenosti ugovora - obrazložen ugovor dolžnika - ugovor nevednosti - negativna dejstva
Ni mogoče slediti stališču pritožbe, da dolžničin ugovor ni obrazložen. Drži sicer, da dolžnica v ugovoru ni predlagala nobenih dokazov. Vendar pa iz njenih navedb, v okviru katerih se je sklicevala, da predlogu za izvršbo niso priložene verodostojne listine, ki bi izkazovale obstoj in višino terjatve, izhaja uveljavljanje ugovora nevednosti. Ker gre v takšnem primeru za uveljavljanje negativnega dejstva, v zvezi s katerim dolžnik že pojmovno ne more predložiti dokazov, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je dolžničin ugovor ustrezno obrazložen, in mu posledično na podlagi drugega odstavka 62. člena ZIZ utemeljeno ugodilo.
kaznivo dejanje grožnje - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - izvid in mnenje izvedenca - prištevnost obdolženca - bistveno zmanjšana prištevnost - dejanska zmota - skrajna sila - silobran
Za presojo, ali je obdolženec bil ob storitvi kaznivega dejanja prišteven, je namreč bistvena izvedenčeva ugotovitev, da kljub temu da je bil obdolženi A. v času storitve kaznivega dejanja zaradi jeze in strahu v stanju zoženega zavedanja, brezglavih dejanj z njegove strani vseeno ni bilo in se je svojega dejanja sigurno zavedal, ker so bili vsi koraki logični in načeloma racionalni, pa čeprav je bil s strani motokrosistov sprovociran (str. 10 zvočnega prepisa izvedenčevega zaslišanja). Zato zagovorniki, ki selektivno in zavajajoče povzamejo izvedenčevo mnenje, nimajo prav, da naj bi obdolženi A. očitana mu dejanja storil v stanju bistvene zmanjšane prištevnosti, niti ni mogoče na podlagi tega zaključiti, da bi zato ravnal v dejanski zmoti ali v skrajni sili.
regresni zahtevek ZPIZ - odškodnina - začetek teka zastaralnega roka - zastaranje tožbenega zahtevka - ugovor zastaranja
Zavarovanec tožeče stranke delavec A. A. je bil zaradi posledic, ki jih je utrpel v delovni nezgodi, z odločbo tožeče stranke z dne 19. 1. 2017, razvrščen v III. kategorijo invalidnosti in mu je bila priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto, premestitev pa mu je bil dolžan zagotoviti delodajalec oziroma tožena stranka. Z izdajo odločbe ZPIZ št. 9372246 z dne 19. 1. 2017 je tožeči stranki postal znan podatek o škodi v smislu njenega nastanka ter o tistem, ki naj bi to škodo povzročil, v konkretni zadevi tožena stranka, kar ta tudi ves čas postopka zatrjuje. Z odločbo tožeče stranke z dne 5. 4. 2017, je bila delavcu zaradi posledic poškodbe pri delu, nedvomno priznana pravica do nadomestila za invalidnost v znesku 243,05 EUR na mesec, od 9. 3. 2017 dalje. O pravici in višini dajatve tožeče stranke je bilo tako res odločeno z odločbo tožeče stranke z dne 5. 4. 2017. Vendar ob tem ne gre spregledati, na kar prav tako opozarja tožena stranka, da je ravno tožeča stranka tista, ki izda tako odločbo o razvrstitvi v kategorijo invalidnosti, kakor tudi odločbo o pravici in višini nadomestila za invalidnost, saj prav ona razpolaga z vsemi podatki za odločitev o višini nadomestila za invalidnost ter je tudi edina pristojna za izdajo odločbe o pravici in višini nadomestila za invalidnost. Iz same odločbe ZPIZ št. 2 o 9372246 z dne 5. 4. 2017 pa izhaja, da je tožeča stranka prejela sporočilo A. d.o.o. (tožene stranke) dne 15. 3. 2017, da se je zavarovanec dne 9.3.2017 zaposlil na drugem delovnem mestu v skladu z odločbo o priznanju pravice do premestitve na drugo delovno mesto z dne 19.1.2017. Z obvestilom tožene stranke z dne 14. 3. 2017 v prilogi B11 v spisu, (ki ga je tožeča stranka prejela 15. 3. 2017), je tožena stranka tudi obvestila tožečo stranko, da so delavca (zavarovanca ) razporedili na ustrezno delovno mesto dne 9. 3. 2017, hkrati je tožeči stranki posredovala tudi njegovo pogodbo o zaposlitvi. Tožeča stranka je bila torej najkasneje dne 15. 3. 2017 s prejemom sporočila A. d.o.o. seznanjena z vsemi potrebnimi podatki za odločitev o pravici in višini nadomestila za invalidnost (škode). Izdaja same odločbe ZPIZ št. 2 o 9372246 z dne 5. 4. 2017, s katero je bila višina škode sicer dejansko odmerjena (določena), tako ne pomeni, da je šele s tem dnem začel teči zastaralni rok. Ob pravilni uporabi materialnega prava 352. člena OZ, so bili tožeči stranki znani vsi elementi za določitev višine škode (ta mora biti določljiva in ne nujno določena) najkasneje 15. 3. 2017, medtem, ko ji je povzročitelj bil znan že na podlagi odločbe z dne 19. 1.2017. Triletni zastaralni rok je tako začel teči 15. 3. 2017 in je iztekel najkasneje 15. 3. 2020, kar pa pomeni, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki ga je v predmetni zadevi vložila na sodišče 19. 3. 2020, zastaral v celoti.
Tudi na spletni javni dražbi nimajo učinkov izjave, dane v takih okoliščinah, iz katerih je razvidno, da oseba nima namena podati zavezujoče izjave. Za presojo, ali je izjava (ponudba na dražbi) dana resno, se upoštevajo objektivna merila. Morebitne mentalne rezervacije dražiteljev, ko bi ti torej zavestno oddali ponudbe, ki jih nimajo namena izpolniti, niso upoštevne.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za odgovor na tožbo
Sodišče je v razlogih za zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi očitne neupravičenosti utemeljenost predloga pravilno presojalo z vidika stranke, ki ji je bila, ob spoštovanju določb ZPP o vročanju, pravilno, z osebno vročitvijo, vročena tožba s pozivom na odgovor, in ne z vidika pooblaščenca (ta je pooblastilo za zastopanje predložil šele skupaj s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje).
ZZVZZ člen 19, 31.. ZPIZ-2 člen 66.. ZPP člen 247, 247/2, 287, 287/2.
vzrok začasne nezmožnosti za delo - višina nadomestila - razlaga zakonske določbe - prepoved odločanja na škodo stranke - zavrnitev dokaznih predlogov - izločitev izvedenca
Glede na prepričljive ugotovitve, da tožnica v spornem obdobju ni bila začasno nezmožna za delo, ni podlage, da bi se ugotavljal vzrok začasne nezmožnosti za delo. Ker pa odobritev tega staleža ni bila sporna, sodišče prve stopnje utemeljeno ni poseglo v odločitve tožene stranke, iz katerih izhaja, da je bila tožnica v spornem obdobju začasno zmožna za delo po 4 ure dnevno, saj bi v nasprotnem odločilo v škodo tožnice.
OZ člen 121, 121/2, 427, 431. ZPP člen 355, 355/2.
prevzem dolga - izjava o odpovedi vsem ugovorom - neizpolnitev obveznosti - kritno razmerje - sodba presenečenja - sprememba sodbe na drugi stopnji - nastanek terjatve - obstoj terjatve - trditvena podlaga - skrbnost ravnanja stranke - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - razlaga določil pogodbe
V primeru, ko pritožbeno sodišče v skladu s drugim odstavkom 355. člena ZPP samo opravi (novo) sojenje, ni omejeno pri morebitnem ugotavljanju novih pravno odločilnih dejstev oziroma lahko odpravi kršitve, storjene pred sodiščem prve stopnje
O sodbi presenečenja ne govorimo v primerih, ko sodišče svojo odločitev opre na dokazno presojo, s katero se pritožnik ne strinja. O sodbi presenečenja tudi ni govora takrat, kadar sodišče svojo odločitev opre na pravno podlago, ki bi jo stranka ob zadostni procesni skrbnosti lahko predvideli in se nanjo sklicevali. Smisel prepovedi sodbe presenečenja je (le) v tem, da stranka ne pride v položaj, ko bi zaradi tega, ker je sodišče svojo odločitev oprlo na pravno podlago, na katero ob zadostni skrbnosti ni mogla računati, izgubila možnost navajati dejstva, ki so glede na tako, presenetljivo pravno podlago bistvenega pomena – bodisi kot dejstva, ki utemeljujejo zahtevek, bodisi kot dejstva, s katerimi stranka utemeljuje svoje ugovore.
Medsebojne terjatve pogodbenih strank nastanejo že s samo sklenitvijo pravnega posla, le zapadejo običajno kasneje. Navedeno pomeni, da tudi če prodajalec še ni izpolnil dogovorjene dobave blaga, to nima za posledico, da nasprotna terjatev za plačilo (še) ne obstaja. Terjatev obstaja v dogovorjeni višini, njena zapadlost pa je odvisna od pogodbenega dogovora. Takšno jasno materialnopravno izhodišče, ob upoštevanju med strankami nespornega dejstva, da je bila prodajna pogodba za nakup gradbenega železa dejansko (veljavno) sklenjena, narekuje sklepanje, da so medsebojne pravice in obveznosti strank temeljnega posla veljavno nastale – tako tudi terjatev na plačilo kupnine, ki je bila predmet prenosa na tožnico in kasneje prevzema dolga s strani prve toženke.
V zvezi z (načelno) možnostjo odpovedi ugovorom je pritožbeno sodišče že izpostavilo, da je Vrhovno sodišče RS (prim. 13. točko obrazložitve sklepa VSRS III Ips 60/2016 z dne 25. 10. 2016) dopustilo možnost izrecne odpovedi ugovorom s strani dolžnika in da to smiselno izhaja tudi iz stališča VSL v sodbi I Cpg 529/2017 z dne 22. 11. 2018. Čeprav se odločba VSRS opira na določbo drugega odstavka 421. člena OZ (razmerje med prevzemnikom in dolžnikom pri odstopu terjatve) in ne na prvi odstavek 431. člena OZ, gre za primerljivo pravno situacijo, saj gre v obeh primerih za pravico dolžnika oz. prevzemnika dolga do uveljavitve ugovorov iz temeljnega razmerja. Pritožbeno sodišče je tudi ob tokratni obravnavi zadeve na stališču, da se je mogoče veljavno odpovedati določenim ugovorom. Predpostavka za veljavno odpoved kakršnemkoli ugovoru pa je, da je v trenutku odpovedi takšen ugovor dejansko (že) mogoče uveljaviti. Navedeno za primer odpovedi ugovoru neizpolnitve obveznosti iz temeljnega posla pomeni, da se mu je mogoče odpovedati šele takrat, ko bi morala biti obveznost izpolnjena, ko je obveznost po pogodbi (že) zapadla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00062880
OZ člen 347, 347/1, 356, 356/2, 365, 369, 369/1, 417, 417/1, 418, 418/2. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 340, 341, 431, 431/2, 431/2-2. ZIZ člen 15, 20a, 20a/3, 20a/5 24, 24/1, 53, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2, 58. ZPotK-1 člen 10, 10/3, 10/3-9, 15, 19.
ugovor zoper sklep o izvršbi - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nasprotje med razlogi o vsebini listin in vsebino listine - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - višina terjatve - odstop od kreditne pogodbe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava - zastaranje obveznosti - konkretizirano grajanje - aktivna legitimacija upnika - izvršilni naslov - pritožbene novote - pretrganje teka zastaralnega roka - preizkus sklepa po uradni dolžnosti - prenos terjatve na novega upnika - način izkazovanja zapadlosti terjatve - zastaranje judikatnih terjatev - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - odgovornost dedičev za dolgove zapustnika - vrednost podedovanega premoženja
Novi upnik lahko predlaga izvršbo, če z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj (prvi odstavek 24. člena ZIZ). Gre za dokazno pravilo. Omenjeno določilo ne zahteva predložitve listine o samem prehodu, prenosu ali odstopu terjatve, temveč predložitev listine, ki dokazuje, da je bila terjatev prenesena oziroma je prešla na novega upnika. Trditveno in dokazno breme glede morebitnih nepravilnosti pri upoštevanju delnih plačil in posledičnih nepravilnosti pri obračunu neplačanega preostanka terjatve, vključno z nepravilnim upoštevanjem določb tretjega odstavka 12. člena kreditne pogodbe (oziroma 19. člena ZPotK-1) glede znižanja skupnih stroškov kredita zaradi predčasnega odplačila kredita s plačiloma 15.000 oziroma 30.000 EUR pa, pod pogojem, da je upnik podal ustrezno specifikacijo izterjevane terjatve, nosijo dolžniki, ki bi ustrezno substancirane trditve in dokaze zanje morali podati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Ugotavljanje teh dejstev namreč presega uradni preizkus, ki ga mora opraviti izvršilno sodišče na podlagi drugega odstavka 55. člena ZIZ. 19. Z dnem razdrtja kreditne pogodbe so namreč predčasno zapadle v plačilo do takrat še nezapadle obveznosti, ostale obveznosti iz naslova plačila mesečnih anuitet pa so zapadale v plačilo, kot je bilo določeno v kreditni pogodbi. Iz te izhaja, da je bilo dogovorjeno vračilo kredita v 240 mesečnih anuitetah, ki zapadejo v plačilo vsakega zadnjega v mesecu, s končnim rokom zapadlosti kredita 28. 2. 2031 (6. člen kreditne pogodbe). Zastaranje glavnice in pogodbenih obresti, ki so sestavljale posamezno mesečno anuiteto, je tako začelo teči vsakega prvega dne v mesecu, ki je sledil mesecu, v katerem zapadle pogodbene obveznosti niso bile plačane.
stečajni postopek - zahteva za izločitev sodnika - dvom o nepristranskosti sodnika - prelaganje naroka - preložitev naroka zaradi zdravstvenih razlogov - bolezen dolžnika - ustrezno zdravniško spričevalo - postavitev skrbnika
Da bi bili izpolnjeni pogoji za izločitev, je treba izkazati „naklonjenost“ sodnika eni od strank izven odločitev procesnega vodstva, ki obsega (tudi večkratno) preložitev naroka, če ena od strank izkaže bolezen, kot je v tem primeru.
Pritožbene navedbe, iz katerih smiselno izhaja, da razpravljajoča sodnica ne bi smela „verjeti“ zdravniškim spričevalom in bi jih morala drugače ocenjevati, kot jih je, pa presegajo dolžnost in znanje sodišča. Sodišče podvomi v zdravniška spričevala, ki so uradna listina, le, ko ima utemeljene razloge za to ter v takem primeru postavi izvedenca medicinske stroke glede zmožnosti sodelovanja na sodišču oziroma kot je v tem primeru napovedala razpravljajoča sodnica, postavi stranki, ki ne more sodelovati na sojenju, skrbnika.
Življenjsko logično je, da sodnik ne bo ob najmanjšem sumu, da stranka ni sposobna za sojenje, le-tej postavljal skrbnika, pač pa mora za takšno postopanje imeti utemeljene razloge, kar vse je vprašanje procesnega vodstva, ki, kot že večkrat poudarjeno, ne more biti razlog za izločitev sodnice.
nedovoljena pritožba - razveljavitev prvostopenjske sodbe - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - razpis predobravnavnega naroka - začetek glavne obravnave - privilegij zoper samoobtožbo - izločitev dokazov - napačen pravni pouk
Ker gre pri predobravnavnem naroku za fazo kazenskega postopka, ki je namenjena razjasnitvi določenih dejanskih in pravnih vprašanj pred začetkom glavne obravnave, sodišče predobravnavnega naroka ne more ponovno razpisovati, ko je ta enkrat že bil opravljen in je glavna obravnava že bila začeta.
zavržena tožba - obvezne sestavine tožbe - poziv na dopolnitev tožbe - dokončni upravni akt
Tožba ni vsebovala vseh sestavin, ki so potrebne za obravnavo, zato je sodišče tožnika s sklepom pozvalo, da v roku 15 dni tožbo popravi in dopolni, tako da predloži dokončni upravni akt, ki ga izpodbija. V tem sklepu je sodišče tožnika seznanilo tudi z možnostjo pridobitve brezplačne pravne pomoči in ga pozvalo, da v primeru vložitve le-te v roku 15 dni sodišču predloži potrdilo o vložitvi prošnje. Tožnika je sodišče izrecno opozorilo, da če ne bo ravnal skladno z napotilom, bo tožbo zavrglo.
Ker tožnik ni ravnal v skladu z zahtevo sodišča, je sodišče na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP tožnikovo vlogo pravilno zavrglo.
ZPIZ-2 člen 63, 63/1, 63/3.. ZPP člen 254, 254/2.. ZDSS-1 člen 61, 62.
priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - ugotavljanje invalidnosti - nasprotja in nejasnosti v izvedenskem mnenju - preiskovalno načelo - razveljavitev sodbe
Dejansko stanje ni popolno in pravilno razčiščeno glede bistvenega vprašanja pri ugotavljanju invalidnosti, tj. ali je pri tožniku prišlo do sprememb oz. do poslabšanja zdravstvenega stanja od nastopa dela, in sicer ne samo od nastopa dela na delovnem mestu "prodajalec na terenu", ampak od prvega nastopa dela dalje. To velja zlasti glede na mnenje sodne izvedenke, ki je kot razlog za spremembo izvedenskega mnenja navedla, da je tožnik za delo "prodajalec na terenu" pridobil veljavno zdravniško spričevalo, na katero pa se je sklicevala že v prvotnem mnenju. V prvotnem mnenju je hkrati ugotovila, da je pri tožniku od 11. 6. 2018 podana III. kategorija invalidnosti, ker ni zmožen za daljše oz. pretežno in neprekinjeno sedeče oz. stoječe delo, vsiljeno hojo, pogosto hojo po neravnem terenu in stopnicah in dvigovanje težjih bremen, ter da je ob upoštevanju navedenih stvarnih obremenitev za delo zmožen le v skrajšanem delovnem času.
OBLIGACIJSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00061166
URS člen 26. OZ člen 148. ZUP člen 2. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 19, 19/5, 26, 26/2, 34.
ravnanje z odpadno embalažo - določitev deležev za prevzemanje odpadne embalaže - upravna zadeva - posamični upravni akt - zakonska podlaga za upravno odločanje - odločanje o pravici ali obveznosti - učinek sklepa vlade na pogodbeno razmerje - okoljevarstveno dovoljenje - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za protipravno ravnanje državnega organa
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da kljub sklicevanju okoljevarstvenega dovoljenja na deleže prevzema odpadne embalaže, določene s Sklepom Vlade, okoljevarstveno dovoljenje ne določa tožničine obveznosti obsega prevzema odpadne embalaže, saj zakon (ZVO-1) ne daje podlage, da bi o tem odločal pristojni organ z upravno odločbo. Tožeča stranka je tako tudi v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem dolžna prevzemati le takšno količino odpadne embalaže, kot so jo zavezanci za ravnanje z odpadno embalažo, s katerimi je imela sklenjene pogodbe, dali na trg.
Ker je pogoj za odškodnino po 26. členu URS (in 148. členu OZ), da je šlo za ravnanje državnega organa v zvezi z izvajanjem oblasti ali javnih pooblastil, stališče sodne prakse, da Sklep Vlade ni upravni akt, pa je jasno, pogoji za prisojo odškodnine v obravnavanem primeru niso izpolnjeni.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 44, 45, 45/1, 45/1-3.
zdraviliško zdravljenje - izvedena priča - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - postavitev sodnega izvedenca - preiskovalno načelo - razveljavitev sodbe
Toženec pravilno izpostavlja, da s skopim pojasnilom lečečega specialista ni soglašal, zaradi česar je na naroku za glavno obravnavo dne 6. 7. 2022 predlagal pritegnitev sodnega izvedenca nevrokirurga, ki bi lahko objektiviziral ugotovitve lečečega specialista. Pravilna je trditev toženca, da ima mnenje lečečega specialista kot izvedene priče enako dokazno vrednost kot zdravniki, ki sodelujejo s tožencem. Glede na različno dokazno vrednost ni povsem prepričljiva obrazložitev sodišča, zakaj je sledilo le lečečemu specialistu.