krajevna in stvarna pristojnost - spor v zvezi s stečajnim postopkom - koneksnost s stečajnim postopkom - učinek na stečajno maso - plačilo najemnine oz. uporabnine
Glede vprašanja, kdaj gre za spor, ki je v zvezi s stečajnim postopkom in za stvarno pristojnost okrožnega sodišča, sodna praksa v preteklosti ni bila povsem enotna. Kljub temu je novejše in prevladujoče stališče, ki mu sledi tudi sodišče druge stopnje, da mora biti za opredelitev spora kot gospodarskega izpolnjen pogoj vzročne zveze med uveljavljeno terjatvijo in stečajnim postopkom. Za spore v zvezi s stečajnim postopkom se štejejo tisti, ki jih brez stečajnega postopka ne bi bilo, zlasti gre za primere, če je terjatev v stečajnem postopku prerekana in jo zato upnik uveljavlja v pravdnem postopku ter v primeru izpodbijanja pravnih dejanj. Za opredelitev spora kot gospodarskega torej ni odločilno (zgolj) dejstvo, na katerega se neuspešno sklicuje pritožnica, in sicer da odločitev v sporu učinkuje na obseg stečajne mase.
ZDSS-1 člen 19, 68.. ZPP člen 151, 151/1, 155, 155/1.
potrebni stroški postopka - sprememba odločitve o pravdnih stroških
V vlogi z dne 11. 7. 2022 je zapisano le, da se tožnik odpoveduje glavni obravnavi in priglaša stroške postopka. Ob pravilni uporabi 155. člena ZPP te vloge ni mogoče zakonito vrednotiti po tar. št. 16/2 OT. Po vsebini in obsegu gre kvečjemu za kratek dopis, ki se lahko v skladu s tar. št. 43/4 OT vrednoti z 20 točkami, kot je poudarjeno v pritožbi.
Tudi na spletni javni dražbi nimajo učinkov izjave, dane v takih okoliščinah, iz katerih je razvidno, da oseba nima namena podati zavezujoče izjave. Za presojo, ali je izjava (ponudba na dražbi) dana resno, se upoštevajo objektivna merila. Morebitne mentalne rezervacije dražiteljev, ko bi ti torej zavestno oddali ponudbe, ki jih nimajo namena izpolniti, niso upoštevne.
O spornem vprašanju kdo je veljavni zakoniti zastopnik in procesna dejanja katerega od pooblaščencev so upoštevna sodišče prve stopnje ni odločilo. Do tedaj ni možno zavreči pritožbe pritožnikov zoper sklep o umiku pritožbe zoper sodbo na podlagi pripoznave.
izvršba - izvršilni naslov - izvršba za izterjavo nedenarne terjatve - nenadomestno dejanje - izvršitev z izrekanjem denarne kazni
Pritožnik s pritožbenimi navedbami ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da obveznosti, ki mu je bila naložena s sklepom o izvršbi z dne 5. 7. 2022, ni izpolnil. Zato mu je sodišče prve stopnje v skladu z 226. členom ZIZ utemeljeno določilo nov rok 8 dni za izpolnitev denarne obveznosti, izreklo poostreno denarno kazen in odmerilo nadaljnje izvršilne stroške.
predlog za začetek postopka osebnega stečaja - zavrženje predloga - namen postopka osebnega stečaja - pravna korist za vodenje postopka - neobstoječa stečajna masa
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnik nima premoženja in (rubljivih) prihodkov, da bi se lahko oblikovala stečajna masa. Ker je hkrati tudi ugotovilo, da dolžnik odpusta obveznosti ne more doseči, je predlog za začetek stečajnega postopka zavrglo. Ugotovitev o višini dolžnikove plače je torej odločilno dejstvo v tej zadevi, glede katerega je dolžnik s pritožbo uspel zasejati dvom v njegovo pravilnost.
razveljavitev sklepa o izvršbi - presoja utemeljenosti ugovora - obrazložen ugovor dolžnika - ugovor nevednosti - negativna dejstva
Ni mogoče slediti stališču pritožbe, da dolžničin ugovor ni obrazložen. Drži sicer, da dolžnica v ugovoru ni predlagala nobenih dokazov. Vendar pa iz njenih navedb, v okviru katerih se je sklicevala, da predlogu za izvršbo niso priložene verodostojne listine, ki bi izkazovale obstoj in višino terjatve, izhaja uveljavljanje ugovora nevednosti. Ker gre v takšnem primeru za uveljavljanje negativnega dejstva, v zvezi s katerim dolžnik že pojmovno ne more predložiti dokazov, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je dolžničin ugovor ustrezno obrazložen, in mu posledično na podlagi drugega odstavka 62. člena ZIZ utemeljeno ugodilo.
OZ člen 121, 121/2, 427, 431. ZPP člen 355, 355/2.
prevzem dolga - izjava o odpovedi vsem ugovorom - neizpolnitev obveznosti - kritno razmerje - sodba presenečenja - sprememba sodbe na drugi stopnji - nastanek terjatve - obstoj terjatve - trditvena podlaga - skrbnost ravnanja stranke - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - razlaga določil pogodbe
V primeru, ko pritožbeno sodišče v skladu s drugim odstavkom 355. člena ZPP samo opravi (novo) sojenje, ni omejeno pri morebitnem ugotavljanju novih pravno odločilnih dejstev oziroma lahko odpravi kršitve, storjene pred sodiščem prve stopnje
O sodbi presenečenja ne govorimo v primerih, ko sodišče svojo odločitev opre na dokazno presojo, s katero se pritožnik ne strinja. O sodbi presenečenja tudi ni govora takrat, kadar sodišče svojo odločitev opre na pravno podlago, ki bi jo stranka ob zadostni procesni skrbnosti lahko predvideli in se nanjo sklicevali. Smisel prepovedi sodbe presenečenja je (le) v tem, da stranka ne pride v položaj, ko bi zaradi tega, ker je sodišče svojo odločitev oprlo na pravno podlago, na katero ob zadostni skrbnosti ni mogla računati, izgubila možnost navajati dejstva, ki so glede na tako, presenetljivo pravno podlago bistvenega pomena – bodisi kot dejstva, ki utemeljujejo zahtevek, bodisi kot dejstva, s katerimi stranka utemeljuje svoje ugovore.
Medsebojne terjatve pogodbenih strank nastanejo že s samo sklenitvijo pravnega posla, le zapadejo običajno kasneje. Navedeno pomeni, da tudi če prodajalec še ni izpolnil dogovorjene dobave blaga, to nima za posledico, da nasprotna terjatev za plačilo (še) ne obstaja. Terjatev obstaja v dogovorjeni višini, njena zapadlost pa je odvisna od pogodbenega dogovora. Takšno jasno materialnopravno izhodišče, ob upoštevanju med strankami nespornega dejstva, da je bila prodajna pogodba za nakup gradbenega železa dejansko (veljavno) sklenjena, narekuje sklepanje, da so medsebojne pravice in obveznosti strank temeljnega posla veljavno nastale – tako tudi terjatev na plačilo kupnine, ki je bila predmet prenosa na tožnico in kasneje prevzema dolga s strani prve toženke.
V zvezi z (načelno) možnostjo odpovedi ugovorom je pritožbeno sodišče že izpostavilo, da je Vrhovno sodišče RS (prim. 13. točko obrazložitve sklepa VSRS III Ips 60/2016 z dne 25. 10. 2016) dopustilo možnost izrecne odpovedi ugovorom s strani dolžnika in da to smiselno izhaja tudi iz stališča VSL v sodbi I Cpg 529/2017 z dne 22. 11. 2018. Čeprav se odločba VSRS opira na določbo drugega odstavka 421. člena OZ (razmerje med prevzemnikom in dolžnikom pri odstopu terjatve) in ne na prvi odstavek 431. člena OZ, gre za primerljivo pravno situacijo, saj gre v obeh primerih za pravico dolžnika oz. prevzemnika dolga do uveljavitve ugovorov iz temeljnega razmerja. Pritožbeno sodišče je tudi ob tokratni obravnavi zadeve na stališču, da se je mogoče veljavno odpovedati določenim ugovorom. Predpostavka za veljavno odpoved kakršnemkoli ugovoru pa je, da je v trenutku odpovedi takšen ugovor dejansko (že) mogoče uveljaviti. Navedeno za primer odpovedi ugovoru neizpolnitve obveznosti iz temeljnega posla pomeni, da se mu je mogoče odpovedati šele takrat, ko bi morala biti obveznost izpolnjena, ko je obveznost po pogodbi (že) zapadla.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za odgovor na tožbo
Sodišče je v razlogih za zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi očitne neupravičenosti utemeljenost predloga pravilno presojalo z vidika stranke, ki ji je bila, ob spoštovanju določb ZPP o vročanju, pravilno, z osebno vročitvijo, vročena tožba s pozivom na odgovor, in ne z vidika pooblaščenca (ta je pooblastilo za zastopanje predložil šele skupaj s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje).
OBLIGACIJSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00061166
URS člen 26. OZ člen 148. ZUP člen 2. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 19, 19/5, 26, 26/2, 34.
ravnanje z odpadno embalažo - določitev deležev za prevzemanje odpadne embalaže - upravna zadeva - posamični upravni akt - zakonska podlaga za upravno odločanje - odločanje o pravici ali obveznosti - učinek sklepa vlade na pogodbeno razmerje - okoljevarstveno dovoljenje - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za protipravno ravnanje državnega organa
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da kljub sklicevanju okoljevarstvenega dovoljenja na deleže prevzema odpadne embalaže, določene s Sklepom Vlade, okoljevarstveno dovoljenje ne določa tožničine obveznosti obsega prevzema odpadne embalaže, saj zakon (ZVO-1) ne daje podlage, da bi o tem odločal pristojni organ z upravno odločbo. Tožeča stranka je tako tudi v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem dolžna prevzemati le takšno količino odpadne embalaže, kot so jo zavezanci za ravnanje z odpadno embalažo, s katerimi je imela sklenjene pogodbe, dali na trg.
Ker je pogoj za odškodnino po 26. členu URS (in 148. členu OZ), da je šlo za ravnanje državnega organa v zvezi z izvajanjem oblasti ali javnih pooblastil, stališče sodne prakse, da Sklep Vlade ni upravni akt, pa je jasno, pogoji za prisojo odškodnine v obravnavanem primeru niso izpolnjeni.
zavržena tožba - obvezne sestavine tožbe - poziv na dopolnitev tožbe - dokončni upravni akt
Tožba ni vsebovala vseh sestavin, ki so potrebne za obravnavo, zato je sodišče tožnika s sklepom pozvalo, da v roku 15 dni tožbo popravi in dopolni, tako da predloži dokončni upravni akt, ki ga izpodbija. V tem sklepu je sodišče tožnika seznanilo tudi z možnostjo pridobitve brezplačne pravne pomoči in ga pozvalo, da v primeru vložitve le-te v roku 15 dni sodišču predloži potrdilo o vložitvi prošnje. Tožnika je sodišče izrecno opozorilo, da če ne bo ravnal skladno z napotilom, bo tožbo zavrglo.
Ker tožnik ni ravnal v skladu z zahtevo sodišča, je sodišče na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP tožnikovo vlogo pravilno zavrglo.
sodba na podlagi pripoznave - kolizija interesov - sosporniški intervenient
Kolikor dejanja stranke in sosporniškega intervenienta nasprotujejo, veljajo v pravdi dejanja tistega, ki so koristna za pravdo. Ker sosporniška intervenienta sodelujeta na pasivni strani, so koristna in aktivna dejanja tista, ki vodijo k zavrnilni sodbi. To pomeni, da sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati izjave o pripoznavi, ker je bilo to dejanje v koliziji z dejanji sosporniških intervenientov.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VDS00062388
ZDSS-1 člen 70.
regulacijska začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - nevarnost težko nadomestljive škode - neizpolnjevanje pogojev
Iz upravne dokumentacije je razvidno, da se je med tožnikom in osebno zdravnico intenzivnost konfliktnih situacij stopnjevala in ni šlo zgolj za nesporazume v komunikaciji, kar je botrovalo pri odločitvi osebne zdravnice o prekinitvi sodelovanja s tožnikom.
Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožnikovemu razlogovanju, da bi mu ob izdanih odločbah toženca zaradi slabega zdravstvenega stanja nastala težko nadomestljiva škoda. Sodišče je pravilno izpostavilo, da bodo tožniku zdravstvene dajatve, nujna medicinska pomoč in nujno zdravljenje zagotovljene tudi brez izbire osebnega zdravnika.
kaznivo dejanje grožnje - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - izvid in mnenje izvedenca - prištevnost obdolženca - bistveno zmanjšana prištevnost - dejanska zmota - skrajna sila - silobran
Za presojo, ali je obdolženec bil ob storitvi kaznivega dejanja prišteven, je namreč bistvena izvedenčeva ugotovitev, da kljub temu da je bil obdolženi A. v času storitve kaznivega dejanja zaradi jeze in strahu v stanju zoženega zavedanja, brezglavih dejanj z njegove strani vseeno ni bilo in se je svojega dejanja sigurno zavedal, ker so bili vsi koraki logični in načeloma racionalni, pa čeprav je bil s strani motokrosistov sprovociran (str. 10 zvočnega prepisa izvedenčevega zaslišanja). Zato zagovorniki, ki selektivno in zavajajoče povzamejo izvedenčevo mnenje, nimajo prav, da naj bi obdolženi A. očitana mu dejanja storil v stanju bistvene zmanjšane prištevnosti, niti ni mogoče na podlagi tega zaključiti, da bi zato ravnal v dejanski zmoti ali v skrajni sili.
OZ člen 154, 154/1, 179. ZPP člen 5, 8, 254, 254/3, 353.
prometna nesreča - zavrnitev dokaznega predloga - predlog za postavitev novega izvedenca - dokazna ocena - načelo proste presoje dokazov - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - denarna odškodnina
Pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost dokazne ocene, ki ustreza zahtevam 8. člena ZPP in jo je sodišče prve stopnje sprejelo po izvedenem dokaznem postopku, v katerem je popolno ter skladno ocenilo vse izvedene dokaze in pravilno upoštevalo vse za odločitev pomembne okoliščine, ki so povezane s škodnim dogodkom in dokazne zaključke sprejelo po presoji uspeha celotnega dokaznega postopka. Na tej podlagi je z dovolj visoko stopnjo verjetnosti (več kot 50 %) ugotovilo obstoj vzročne zveze med škodnim dogodkom in zatrjevanimi škodnimi posledicami.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da izvedensko mnenje, zgolj zaradi tega, ker je izvedenka sodne medicine verjetnost nastanka tožnikovih zatrjevanih poškodb v škodnem dogodku ocenila na 50 %, ni neuporabno in nepopolno. Izvedensko mnenje je treba dokazno ocenjevati celovito, v celotni vsebini in njegovi prepričljivosti, popolnosti in jasnosti. Toženka pa ni podala nikakršnih konkretiziranih pripomb k dognanjem izvedenke, ampak se je njena kritika nanašala predvsem na vprašanje dokazne vrednosti/ocene izvedenkine ene ugotovitve.
Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje glede višine tožbenega zahtevka.
ZVZD-1 člen 5, 5/1. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 52.
varstvo pri delu - poškodba pri delu - regresna pravica ZZZS - povrnitev stroškov zdravljenja - protipravnost ravnanja - onemogočen prehod - deljena krivda
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je pritožnica delavcu A. A. dopuščala način dela, da je delal pod nastreškom in znotraj delavnice, da je tudi zaradi narave svojega dela (pripravljal je omarice za nadaljnje delo sodelavcev) predstavljalo prenašanje omaric, da ga ni v zadostni meri podučila glede varnega prenosa in da je bila zagotovo omarica na tleh, saj se sicer A. A. ne bi spotaknil, kar vse predstavlja protipravno ravnanje toženke, ko ni ravnala v skladu s predpisi varstva pri delu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00062880
OZ člen 347, 347/1, 356, 356/2, 365, 369, 369/1, 417, 417/1, 418, 418/2. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 340, 341, 431, 431/2, 431/2-2. ZIZ člen 15, 20a, 20a/3, 20a/5 24, 24/1, 53, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2, 58. ZPotK-1 člen 10, 10/3, 10/3-9, 15, 19.
ugovor zoper sklep o izvršbi - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nasprotje med razlogi o vsebini listin in vsebino listine - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - višina terjatve - odstop od kreditne pogodbe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava - zastaranje obveznosti - konkretizirano grajanje - aktivna legitimacija upnika - izvršilni naslov - pritožbene novote - pretrganje teka zastaralnega roka - preizkus sklepa po uradni dolžnosti - prenos terjatve na novega upnika - način izkazovanja zapadlosti terjatve - zastaranje judikatnih terjatev - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - odgovornost dedičev za dolgove zapustnika - vrednost podedovanega premoženja
Novi upnik lahko predlaga izvršbo, če z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj (prvi odstavek 24. člena ZIZ). Gre za dokazno pravilo. Omenjeno določilo ne zahteva predložitve listine o samem prehodu, prenosu ali odstopu terjatve, temveč predložitev listine, ki dokazuje, da je bila terjatev prenesena oziroma je prešla na novega upnika. Trditveno in dokazno breme glede morebitnih nepravilnosti pri upoštevanju delnih plačil in posledičnih nepravilnosti pri obračunu neplačanega preostanka terjatve, vključno z nepravilnim upoštevanjem določb tretjega odstavka 12. člena kreditne pogodbe (oziroma 19. člena ZPotK-1) glede znižanja skupnih stroškov kredita zaradi predčasnega odplačila kredita s plačiloma 15.000 oziroma 30.000 EUR pa, pod pogojem, da je upnik podal ustrezno specifikacijo izterjevane terjatve, nosijo dolžniki, ki bi ustrezno substancirane trditve in dokaze zanje morali podati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Ugotavljanje teh dejstev namreč presega uradni preizkus, ki ga mora opraviti izvršilno sodišče na podlagi drugega odstavka 55. člena ZIZ. 19. Z dnem razdrtja kreditne pogodbe so namreč predčasno zapadle v plačilo do takrat še nezapadle obveznosti, ostale obveznosti iz naslova plačila mesečnih anuitet pa so zapadale v plačilo, kot je bilo določeno v kreditni pogodbi. Iz te izhaja, da je bilo dogovorjeno vračilo kredita v 240 mesečnih anuitetah, ki zapadejo v plačilo vsakega zadnjega v mesecu, s končnim rokom zapadlosti kredita 28. 2. 2031 (6. člen kreditne pogodbe). Zastaranje glavnice in pogodbenih obresti, ki so sestavljale posamezno mesečno anuiteto, je tako začelo teči vsakega prvega dne v mesecu, ki je sledil mesecu, v katerem zapadle pogodbene obveznosti niso bile plačane.
ZPIZ-2 člen 63, 63/1, 63/3.. ZPP člen 254, 254/2.. ZDSS-1 člen 61, 62.
priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - ugotavljanje invalidnosti - nasprotja in nejasnosti v izvedenskem mnenju - preiskovalno načelo - razveljavitev sodbe
Dejansko stanje ni popolno in pravilno razčiščeno glede bistvenega vprašanja pri ugotavljanju invalidnosti, tj. ali je pri tožniku prišlo do sprememb oz. do poslabšanja zdravstvenega stanja od nastopa dela, in sicer ne samo od nastopa dela na delovnem mestu "prodajalec na terenu", ampak od prvega nastopa dela dalje. To velja zlasti glede na mnenje sodne izvedenke, ki je kot razlog za spremembo izvedenskega mnenja navedla, da je tožnik za delo "prodajalec na terenu" pridobil veljavno zdravniško spričevalo, na katero pa se je sklicevala že v prvotnem mnenju. V prvotnem mnenju je hkrati ugotovila, da je pri tožniku od 11. 6. 2018 podana III. kategorija invalidnosti, ker ni zmožen za daljše oz. pretežno in neprekinjeno sedeče oz. stoječe delo, vsiljeno hojo, pogosto hojo po neravnem terenu in stopnicah in dvigovanje težjih bremen, ter da je ob upoštevanju navedenih stvarnih obremenitev za delo zmožen le v skrajšanem delovnem času.
nedovoljena pritožba - razveljavitev prvostopenjske sodbe - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - razpis predobravnavnega naroka - začetek glavne obravnave - privilegij zoper samoobtožbo - izločitev dokazov - napačen pravni pouk
Ker gre pri predobravnavnem naroku za fazo kazenskega postopka, ki je namenjena razjasnitvi določenih dejanskih in pravnih vprašanj pred začetkom glavne obravnave, sodišče predobravnavnega naroka ne more ponovno razpisovati, ko je ta enkrat že bil opravljen in je glavna obravnava že bila začeta.