regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - standard nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - izkazanost škode
Zgolj onemogočen dovoz na dvorišče z večjimi vozili (še) ne pomeni nastanek težko nadomestljive škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI RAZPISI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ŠOLSTVO
VSL00061434
OZ člen 2, 3, 9, 13, 247, 254, 346, 349. ZPP člen 481. ZSDrP člen 2.
sofinanciranje doktorskega študija - pogodba o sofinanciranju mladega raziskovalca - sklenitev pogodbe - namen pogodbe - pogodbena kazen - gospodarska pogodba - neizpolnitev obveznosti - vrnitev sredstev - okoliščine konkretnega primera - izredne razmere - mladi raziskovalec - javna agencija - državna pomoč - mentor - pogodbena svoboda strank - obligacija rezultata - ugovor zastaranja - triletni zastaralni rok - splošni petletni zastaralni rok - načelo pacta sunt servanda - nedovoljena pritožbena novota
Pridobitev doktorata ni toženkina obligacija rezultata, kajti sama kot pravna oseba ne more doktorirati, ampak gre za obveznost njenega varovanca, za katerega je skladno s pogodbeno avtonomijo med drugim prevzela odgovornost, da bo pravočasno doktoriral.
Sodišče je tožbeni zahtevek pravilno obravnavalo kot pogodbeno kazen. Pravdni stranki sta se namreč dogovorili, da bo toženka plačala določen denarni znesek za vsak mesec zamude, če mladi raziskovalec ne bo pravočasno doktoriral. Gre za s pogodbo dogovorjeno posledico toženčeve zamude z izpolnitvijo.
Gospodarska pogodba je zgolj tista pogodba, pri kateri imata položaj gospodarskega subjekta obe pogodbeni stranki. V konkretnem primeru pa tožnica ni gospodarska družba, ne glede na to, da med njene dejavnosti sodi tudi dejavnost izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00065158
KZ-1 člen 49, 49/1, 49/2, 308, 308/3, 308/6.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - nevarnost za življenje in zdravje - teža kaznivega dejanja - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - sprememba kazenske sankcije
Dejstvo je, da so bile razmere v katerih je obtoženec 25 prebežnikov prevažal take, da so zaradi pomanjkanja zraka in vročine predstavljale grožnjo za njihovo zdravje, zlasti upoštevaje dejstvo, da so bili med njimi tudi otroci, od katerih je bil najmlajši star le štiri mesece.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da način prevoza in okoliščine ter pogoji v katerih je bil izveden močno odstopa od običajnih načinov izvršitve tega kaznivega dejanja, predvsem glede na stopnjo ogroženosti življenja in zdravja prebežnikov. Glede na to se je potrebno strinjati z državno tožilko, da ob odsotnosti kakršnihkoli tehtnih olajševalnih okoliščin pogojev za izrek zaporne kazni na meji specialnega minimuma treh let ni.
krajevna in stvarna pristojnost - spor v zvezi s stečajnim postopkom - koneksnost s stečajnim postopkom - učinek na stečajno maso - plačilo najemnine oz. uporabnine
Glede vprašanja, kdaj gre za spor, ki je v zvezi s stečajnim postopkom in za stvarno pristojnost okrožnega sodišča, sodna praksa v preteklosti ni bila povsem enotna. Kljub temu je novejše in prevladujoče stališče, ki mu sledi tudi sodišče druge stopnje, da mora biti za opredelitev spora kot gospodarskega izpolnjen pogoj vzročne zveze med uveljavljeno terjatvijo in stečajnim postopkom. Za spore v zvezi s stečajnim postopkom se štejejo tisti, ki jih brez stečajnega postopka ne bi bilo, zlasti gre za primere, če je terjatev v stečajnem postopku prerekana in jo zato upnik uveljavlja v pravdnem postopku ter v primeru izpodbijanja pravnih dejanj. Za opredelitev spora kot gospodarskega torej ni odločilno (zgolj) dejstvo, na katerega se neuspešno sklicuje pritožnica, in sicer da odločitev v sporu učinkuje na obseg stečajne mase.
sklenitev prodajne pogodbe za nepremičnino - solastna nepremičnina - dogovor o kupnini - vlaganja v nepremičnino - neupravičena pridobitev - pobotni ugovor - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče druge stopnje že na podlagi teh dejstev, ugotavlja, da zatrjevani ustni dogovor ne more imeti učinka na kupno pogodbo z dne 8. 1. 2019, saj je bila ta pogodba sklenjena z drugim kupcem, dogovorjena pa tudi drugačna kupnina.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00065948
KZ-1 člen 296, 296/1, 296/2.
kaznivo dejanje nasilništva - zakonski znaki - spravljanje v podrejen položaj - dokazna ocena - ocena verodostojnosti priče
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje izpovedbe oškodovancev ter priče, v katerih so poskušali minimizirati obravnavani dogodek in prikazati sebe v slabši luči ter prevzeti nase povod za začetek konflikta ter zanikali strah, natančno analiziralo v povezavi z drugimi izvedenimi dokazi ter navedlo prepričljive razloge, zakaj njihovim izpovedbam v tem delu ni mogoče slediti.
Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da sta bila v sicer enkratnem, a trajajočem dogodku (od konflikta na parkirišču, ki je botroval lovljenju po Portorožu in fizičnem napadu na Č. Č. pred hotelom F.) način in intenzivnost nasilnega ravnanja obdolžencev takšna, da so obdolženci z njim oba oškodovanca spravljali v podrejen položaj.
Vendar pretežni del sodne prakse zastopa drugačno mnenje, s katerim soglaša sodišče druge stopnje, in sicer, da v primerih, ko se dediči glede uprave ne morejo sporazumeti, postavitev upravitelja zapuščine in določitev njegovih nalog ni pogojena s soglasjem vseh dedičev in da lahko v takih primerih sodišče za upravitelja zapuščine določi tudi enega od dedičev. Izbira med potencialnimi upravitelji mora temeljiti na oceni sodišča, kdo bo v največji možni meri mogel poskrbeti za izvršitev potrebnih nalog. Zgolj dejstvo, da se dedič ne strinja s tem, da se sodedič postavi za upravitelja, ne zadostuje za njegovo izključitev iz kroga oseb, ki pridejo v poštev.
ničnost pravnega posla - dogovor o pobotu - ničnost dogovora o pobotu - določenost in določljivost predmeta pogodbe - odstop terjatve s pogodbo (cesija) - neobstoječ predmet pogodbe - nedovoljene pritožbene novote - rubež terjatve
Stranki se lahko dogovorita, naj s pobotom prenehajo njune medsebojne terjatve (t.i. pogodba o pobotu). Za tak primer gre tudi v obravnavani zadevi, saj zahteva tožeča stranka ugotovitev ničnosti kompenzacij, v okviru katerih sta se pravdni stranki dogovorili, da bosta izvršili medsebojni pobot. Pobot je predlagala tožeča stranka in toženo stranko prosila za potrditev, tožena stranka pa bi sami kompenzaciji lahko tudi nasprotovala, kar bi pomenilo, da do prenehanja medsebojnih obveznosti sploh ne bi prišlo. Ni šlo torej za enostransko izjavo volje, ki bi učinkovala že sama po sebi, ko bi bila dana, nasprotna stranka pa bi le sprejela posledice, ki izvirajo iz pobotanja, temveč je bila dogovorjena privolitev nasprotne stranke v samo izvedbo pobota, sicer do njega ne bi prišlo. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je šlo torej za soglasje obeh pravdnih strank.
Pogodba je nična, če je predmet obveznosti nemogoč, nedopusten, nedoločen ali nedoločljiv. Cesija je razpolagalni pravni posel obligacijskega prava, s katerim preide obstoječa terjatev od cedenta na cesionarja. Cesionar lahko pridobi terjatev samo, če ta v resnici obstaja, in v sodelovanju s svojim pravnim prednikom, ki mu pripada razpolagalna moč glede pravice, ki se prenaša. Zato morata cedent in cesionar pri izjavi svoje volje dovolj natančno oblikovati podatke, ki omogočajo identifikacijo terjatve. Cesija mora vsebovati podatke, ki omogočajo ločitev terjatve, ki se prenaša, od vseh drugih. Pri tem so identifikacijski znaki največkrat v tesni zvezi s predmetom in modalitetami izpolnitve. Za identifikacijo služijo navedba predmeta, časa, kraja in načina izpolnitve, morebitnega zavarovanja in podobno.
Pravno nepomembno je, ali je bila tožeča stranka ob sklepanju prve cesije insolventna, saj je razlog ničnost podan mimo dejstva insolventnosti, kar je sodišče prve stopnje ugotovilo pravilno in česar pritožba ni uspela izpodbiti.
V primeru izdaje sklepa po 175. členu ZDavP-2 gre za neposredno izterjavo davka od dolžnikovega dolžnika, ker ni ravnal po sklepu o izvršbi. Slednje ne pomeni, da je prišlo s tem do prenosa terjatev tožeče stranke do tožene stranke na FURS. Te terjatve so ostale v imetništvu tožeče stranke, v korist FURS so le zarubljene. Poleg tega pa je FURS pridobil samostojno terjatev do tožene stranke na podlagi sklepa z dne 31. 1. 2019 (175. člen ZDavP-2) do neposrednega plačila davčnega dolga tožeče stranke iz naslova odgovornosti tožene stranke za opuščeno odtegnitev in izplačilo.
pogoji za vložitev tožbe - zavrženje tožbe kot preuranjene - razlog za zavrženje tožbe - procesna predpostavka - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - Državno odvetništvo
Kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, mora sodišču ali drugemu organu predložiti potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, sicer se tožba ali drug predlog za začetek postopka s sklepom zavrže.
Od tožnice se ne zahteva, da s prvo toženko sporazumno reši spor, marveč ji le predlaga miren način rešitve spornega razmerja. Če ne pride do mirne rešitve spora, pa mora predložiti potrdilo, ki dokazuje, da je bil poskus mirne rešitve spora v predhodnem postopku neuspešno opravljen že v času pred vložitvijo tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00084502
OZ člen 6, 6/1, 87, 87/1, 93, 335, 336. ZPP člen 181, 274, 274/1.
potrošniška kreditna pogodba - aneks k pogodbi - dolgoročni kredit v CHF - sprememba valute - posojilo v tuji valuti - pojasnilna dolžnost banke - valutno tveganje - ničnost aneksa - uveljavljanje ničnosti - dopustnost ugotovitvene tožbe - pravni interes za ugotovitveno tožbo - pomanjkanje pravnega interesa - neupravičena pridobitev - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - sklenitev aneksa k pogodbi - skrbnost pri izpolnjevanju obveznosti
Že tožnikove navedbe in izpoved govorijo v prid pravilnosti ugotovitve prvega sodišča, da je tožnikov dajatveni zahtevek zastaral. Upoštevajoč stališča VSRS v sklepu II Ips 14/2020 z dne 6. 11. 2020 je prvo sodišče tudi v ponovnem sojenju pravilno upoštevalo relativni kriterij za presojo, kdaj je začelo teči zastaranje, in sicer s sklenitvijo aneksa št. 2 dne 2. 9. 2010. Tudi z vidika varstva potrošnikov, upoštevajoč interes banke in načelo pravne varnosti, je pravilno stališče, da je zastaralni rok za tožnikov dajatveni zahtevek začel teči 2. 9. 2010, saj je bil petletni zastaralni rok dovolj dolg, da izvrševanje tožnikovih pravic ni bilo oteženo, čeprav je bilo pogojeno s pridobitvijo relevantnih dejanskih in pravnih informacij (glede višine tožnikovega prikrajšanja in zatrjevane ničnosti aneksa št. 1 zaradi kršitve pojasnilne dolžnosti). V tem času bi se tožnik ob dolžnem skrbnem ravnanju (prvi odstavek 6. člena OZ) lahko pravočasno seznanil s pomembnimi dejanskimi okoliščinami, njihovimi pravnimi posledicami ter svojim pravnim položajem, kar pomeni, da bi še pred potekom tega roka (2. 9. 2015) tožnik lahko pridobil potrebne informacije o višini prikrajšanja ter se seznanil s pravnim stališčem strokovnjaka (odvetnika) o morebitni neveljavnosti (ničnosti) aneksa št. 1. V življenjskih zadevah povprečno izkušen potrošnik, kar je bil tudi tožnik, bi že ob sklenitvi aneksa št. 2 glede na vse okoliščine lahko vedel oziroma predvideval, da je bilo v ravnanju delavcev banke nekaj zelo narobe, če trdi, da je bil zaradi tega oškodovan, kar mu je narekovalo, da se čimprej seznani s prej omenjenimi relevantnimi okoliščinami oziroma informacijami.
predlog upnika za izrek denarne kazni - zavrnitev predloga - začasna odredba o stikih - kršitev začasne odredbe - onemogočanje izvrševanja stikov z otrokom - izvrševanje stikov - izpolnitev obveznosti na podlagi začasne odredbe - mladostniško obdobje (adolescenca) - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Že samo enkratna zamuda pri predaji otroka na stik, tako kot preprečitev stika, lahko predstavlja kršitev začasne odredbe, ki opravičuje izrek denarne kazni. Vendar to ni samo po sebi umevno. Kadar je zamudo ali izostanek stika treba pripisati življenjsko logičnim in možnim (nepredvidenim) okoliščinam, ne pa poskusu preprečevanja stika, denarno kaznovanje ni na mestu.
Pri domala vsakem že pred polnoletnostjo (pri nekaterih pa že precej pred njo) nastopi trenutek, ko sta zrelost in osebnostna drža takšni, da bi bilo siljenje v stike prav tako nepredstavljivo kot pri odraslih. Še več – bilo bi škodljivo; ne le akutno škodljivo za otroka oziroma mladostnika, ampak še za njegov odnos z osebo, s katero naj bi otrok imel stike, posledično pa tudi dolgoročno za osebnostni razvoj tega otroka (ali mladostnika).
Izrek denarne kazni je lahko samo posledica kršitve obveznosti iz sodne odločbe, ne pa (v odsotnosti kršitve konkretne dolžnosti iz začasne odredbe) morda splošne zakonske dolžnosti staršev iz drugega odstavka 141. člena DZ, po kateri mora vsaka oseba, h kateri je otrok nameščen, opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča stike in si prizadevati za ustrezen otrokov odnos do stikov z drugim od staršev.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 8, 27, 27/1. ZUPJS člen 17, 7/1.
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - povprečen mesečni dohodek na družinskega člana - brezplačna pravna pomoč - ogroženo preživljanje
Povprečni mesečni dohodek tožnice presega dvakratnik minimalnega dohodka za več kot znaša sodna taksa, zato ni nobenega razloga, da bi se ji omogočilo plačilo sodne takse v dveh obrokih.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - predlog za odlog plačila sodne takse - dopolnitev nepopolnega predloga - zamuda roka ali dejanja postopka - zamuda roka za pritožbo - zamuda roka za opravo dejanja - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - pogoj PCT - upravičen razlog za zamudo - opravičljiva zamuda stranke - nesklepčen predlog - nedovoljene pritožbene novote
Predloga za vrnitev v prejšnje stanje sta bila nesklepčna, saj iz pavšalnih in nepopolnih navedb prve tožeče stranke ni izhajalo, da bi zamudila roka iz opravičenih razlogov. Predpostavka za utemeljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje je ravno opravičljiva strankina zamuda naroka ali roka, česar pa prva tožeča stranka v svojih predlogih ni pojasnila. Pritožbene navedbe, s katerimi skuša prva tožeča stranka dopolnjevati nepopolne trditve v svojih predlogih, so nedovoljene pritožbene novote, ki so neupoštevne.
pogodba o prevzemu dolga - odplačnost pogodbe - obličnost pogodbe - sklep o separatnih stroških postopka - povrnitev separatnih stroškov - krivdno povzročeni stroški postopka
Tožena stranka pravilno opozarja, da je v vlogi z dne 10. 9. 2021 zahtevala povračilo stroškov za udeležbo na naroku dne 1. 9. 2021, ki se ni izvedel, saj je pooblaščenec tožeče stranke nekaj minut pred začetkom glavne obravnave sporočil, da se naroka ne more udeležiti, ker se mu je na poti na narok pokvaril avto.
predhodno vprašanje - vezanost pravdnega sodišča na odločitev o predhodnem vprašanju
Vezanost na že rešeno predhodno vprašanje se izvaja le iz izreka odločbe o pravici ali pravnem razmerju in ne zajema ugotovitev v obrazložitvi, s katerimi je bila odločba utemeljena.
ZVEtL-1 člen 17, 17/3, 17/3-3, 35, 35/1. ZNP-1 člen 33, 216, 216/2.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - dejanska etažna lastnina - obseg stanovanja - klet kot pomožni prostor - stopnišče - možnost dostopa do prostorov - priposestvovanje - podstrešje - rok za pritožbo - napačen pravni pouk glede roka za pritožbo
Namen postopka za vzpostavitev etažne lastnine je ureditev zemljiškoknjižno neurejenega stanja v večstanovanjskih stavbi, skladno s konceptom etažne lastnine. Ni pa namen tega postopka razreševanje spornih lastninskopravnih položajev in tega ta postopek tudi ne omogoča. Sodišče o njih odloči na podlagi dokaznih pravil, domnev in pravila o bolj verjetni pravici, skladno z določbami ZVEtL-1. Poenostavitev postopka po ZVEtL-1 omogoča lažjo vzpostavitev etažne lastnine, a je zato pravna kakovost odločitve manjša do te mere, da sklep po ZVEtL-1 ni ovira za uveljavljanje zahtevkov, ki se nanašajo na skupne ali posamezne dele stavbe v pravdnem ali drugem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00062070
SPZ člen 66, 66/3, 99. ZPP člen 181.
ugotovitev neveljavnosti pogodbe - pogodba o ustanovitvi služnosti - solastna nepremičnina - osebna služnost - obseg in vsebina služnosti - užitek na solastniškem deležu - služnost vožnje - služnost parkiranja - zaščita pred vznemirjanjem - pravni interes za ugotovitveno tožbo - ničnost pogodbe - razpolaganje solastnika - ustanovitev služnosti - vpis pravic v zemljiško knjigo
Ni pravilno stališče sodišča prve stopnje o pomanjkanju pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe. Tožnik bi svoj dejanski položaj res lahko varoval tudi s tožbo po 99. členu SPZ, a mu ta možnost ne jemlje pravnega interesa za varovanje njegovega pravnega položaja, torej za uveljavljanje ničnosti pogodbe, s katero (kot trdi tožnik) solastnik v nasprotju z določbo tretjega odstavka 66. člena SPZ razpolaga z nepremičnino v celoti.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - načelo proste dokazne presoje
Odmera odškodnine ne more odraziti le oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj neugodno. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih konkretnih škodnih posledic tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse. To je namreč pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih.
stroški pravdnega postopka - poseben sklep o višini stroškov - obrazloženost odločitve o stroških postopka - potrebni pravdni stroški
Pritožbeni očitki tožeče stranke v smeri, da je v izpodbijanem sklepu zmotno ugotovljeno dejansko stanje, ker prvostopenjsko sodišče naj ne bi upoštevalo okoliščine, da do dogovarjanja glede višine stroškov med pravdnima strankama sploh ni prišlo in da zato predpogoj za izdajo sklepa še ni izpolnjen, niso utemeljeni. Zakon v določbi četrtega odstavka 163. člena (niti kje drugje) za izdajo sklepa o višini pravdnih stroškov kot predpogoja ne zahteva izkaza (neuspelega) poskusa dogovora med strankama. Na pooblastilo sodišča, da po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari (kar je v obravnavanem primeru dne 12. 5. 2022) izda sklep o višini stroškov, po presoji pritožbenega sodišča zato ne vpliva dejstvo, da druga, tretja in četrta toženka niso pristopile do tožnice in se poskušale dogovoriti o višini potrebnih stroškov oziroma da se pravdni stranki o teh niti še nista poskušali dogovoriti. Kot je pravilno navedeno v odgovoru na pritožbo, ZPP v 163. členu za odmero višine pravdnih stroškov ne predvideva procesne predpostavke poskusa izvensodnega dogovora o višini teh stroškov.
Po presoji pritožbenega sodišča je bila z vidika stroškov potrebna le prva vloga z dne 25. 1. 2021, ki predstavlja odgovor na pripravljalno vlogo. Ker druge vloge ne vsebujejo nobenih bistveno novih, izvirno s strani toženk oblikovanih dejanskih ali pravnih argumentov, temveč gre zgolj za poizvedbe o stanju zadeve oziroma poziv sodišču prve stopnje, da odgovori na navedbe v zvezi z neizkazanostjo pravnega interesa.
Če je rubež delno neuspešen, ker ni bilo dovolj rubljivih stvari, izvršitelju pripada sorazmerno plačilo v odstotku od tarifne številke za uspešen rubež, ki se izračuna tako, da se ocenjena vrednost zarubljenih stvari deli z vrednostjo terjatve, dobljeni količnik pa se pomnoži z ustrezno vrednostjo plačila za rubež v točkah.