izvršba - izvršilni naslov - izvršba zaradi izterjave preživnine na podlagi pravnomočne sodbe - ugovor prenehanja terjatve zaradi izpolnitve - izterjava preživninske terjatve - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor izpolnitve obveznosti - trditveno breme - obrazloženost ugovora
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da so bile dolžnikove navedbe v delu, ki se nanaša na zmanjšanje plačila preživnine za že plačan znesek, pomanjkljive in presplošne. Zato ne omogočajo zaključka, da bi plačan znesek predstavljal plačilo neplačanih oziroma premalo plačanih zneskov preživnin, ki se na podlagi upnikovega predloga terjajo v predmetnem izvršilnem postopku. Kot je dolžniku pojasnilo že sodišče prve stopnje, bi moral dolžnik v ugovoru bolj konkretno obrazložiti plačilo katerih preživnin predstavlja plačani znesek ali pa vsaj trditi, da plačani znesek predstavlja plačilo katere izmed preživnin, ki jih je v predlogu za izvršbo natančno specificiral upnik. Zgolj z zatrjevanjem, da je zaradi navedenega plačila nujno zmanjšati znesek, za katerega je bila dovoljena izvršba, pa dolžnik standardu obrazloženosti ugovora (drugi odstavek 53. člena ZIZ) tudi po presoji pritožbenega sodišča ni zadostil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00062286
ZPP člen 181, 181/3, 185, 185/5, 279c, 286b, 286b/1. SPZ člen 222, 223. OZ člen 35.
pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti - delna ničnost pogodbe - nemogoč predmet obveznosti - dokaz z izvedencem - izvrševanje služnosti - strokovno vprašanje - primarni in podredni tožbeni zahtevek - prepozno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka - pripravljalni narok - objektivna sprememba tožbe
Sodišče odloča o podrednem tožbenem zahtevku, če (v celoti) zavrne primarni tožbeni zahtevek. Podredni oziroma eventualni zahtevek je torej postavljen za primer, če bo primarni zahtevek zavrnjen. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je izvajalo le dokaze, ki so pravno pomembni za odločitev o primarnem tožbenem zahtevku, to pa je zahtevek za ugotovitev delne ničnosti pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti.
Pogodba je nična (le), če je predmet obveznosti nemogoč, nedopusten, nedoločen ali nedoločljiv. Za ugotavljanje, ali že od samega začetka ni bilo dovolj prostora za izvrševanje služnosti v obsegu, kot je bila ustanovljena (torej, ali je bil predmet pogodbe sploh objektivno mogoč), je bil postavljen izvedenec gradbene stroke.
Morebitno neizvrševanje služnosti na samo možnost izvrševanja (in s tem vprašanje ničnosti pogodbe o ustanovitvi služnosti) ne bi vplivalo.
Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7.
Okoliščine, ki kažejo na obstoj tveganja, se lahko nanašajo na dolžnikova ravnanja v zvezi z upnikovim zahtevkom, na njegova ravnanja v morebitnem prejšnjem sporu med strankama, na dolžnikove prejšnje obveznosti (kredite) ter na vsaka njegova nedavna dejanja v zvezi z njegovim premoženjem. Te aktivnosti morajo odstopati od dolžnikovega rednega oziroma običajnega poslovanja in imeti za posledico, da je zaradi tega poznejša izvršitev upnikovega zahtevka ovirana ali otežena.
DZ člen 137, 140. ZPP člen 262, 262/2, 339, 339/2, 408, 408/3, 413.
preživljanje mladoletnega otroka - določitev preživnine za otroka - bivanje v tujini - stiki otroka s staršem - preživninske obveznosti staršev do otrok - premoženjsko stanje staršev - sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca - potrebe otroka - preživninske potrebe otroka - korist mladoletnega otroka - stroški preživljanja - vrednotenje - ocena stroškov - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - razumljivost obrazložitve - razlogi o odločilnih dejstvih - dokazni postopek - zbiranje dokazov - (ne)izvedba predlaganih dokazov - opustitev zaslišanja stranke - porazdelitev preživninskega bremena - stroški postopka v družinskih sporih - presoja po prostem preudarku - interes strank za ureditev razmerja
Z opustitvijo zaslišanja pravdnih strank ni bila storjena nobena od uveljavljenih kršitev določb postopka. Za procesno pravilno ravnanje sodišča je bistveno, da je sodišče povabilo obe stranki na zaslišanje. Ker se nista odzvali, izostanka pa bodisi nista opravičili (kar velja za tožnika), bodisi nista izkazali opravičljivega razloga (kar velja za toženko), in ker prisilni ukrepi zoper stranke niso dovoljeni, je upoštevaje drugi odstavek 262. člena ZPP ovrednotilo ostalo zbrano procesno gradivo.
Pristojnost za zbiranje dokazov po uradni dolžnosti je pri sodišču le v obsegu, kolikor je potrebno za zavarovanje koristi otroka (tretji odstavek 408. člena ZPP). Iz pritožbenih navedb ne izhaja, da bi bilo zaradi opustitve pridobitve (dodatnih) listin v zvezi s tožnikovimi in toženkinimi zmožnostmi za preživljanje sprejeta odločitev o očetovem preživninskem prispevku v nasprotju s koristjo hčere pravdnih strank.
Ugotavljanje pomembnih dejstev ni rezultat matematične operacije, ampak vrednotenje okoliščin, pomembnih za umestitev otrokovih potreb v okvir preživninskih zmožnosti staršev. Obseg otrokovih potreb, za katere so starši dolžni poskrbeti, in njihove zmožnosti so v razmerju soodvisnosti. Večje kot so zmožnosti staršev, večji obseg otrokovih potreb je mogoče zadovoljiti. Če so trenutno razpoložljiva sredstva staršev glede na otrokove potrebe (pre)majhna, so starši v okviru svojih zmožnosti dolžni vložiti več truda, da jih lahko zadovoljijo.
Ker je bila deklica zaupana v varstvo in vzgojo materi, je sodišče pravilno kot odločilno upoštevalo dejstvo, da deklica živi v Splitu, ob izvrševanju stikov z očetom pa je v Sloveniji.
oprostitev plačila sodnih taks - zavrženje predloga - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks - denarna kazen za pooblaščenca
Izdaja sklepa o denarnem kaznovanju tožene stranke in njenega pooblaščenca ni prejudicirala enake odločitve sodišča prve stopnje zaradi morebitne zlorabe pravice do vložitve predloga za oprostitev plačila sodne takse. Sklep o denarnem kaznovanju ni predstavljal grožnje in se tožena stranka ni rabila upravičeno bati, da bo avtomatično prejela ponovni sklep o denarnem kaznovanju in da zato ni rabila dopolniti predloga.
odvzem poslovne sposobnosti - delni odvzem poslovne sposobnosti - procesna sposobnost - zasebni tožilec - vložitev pritožbe - skrbnik - naknadna odobritev procesnih dejanj
Prvostopno sodišče je pravilno zaključilo, da je pritožbo vložila oseba, ki ji je delno odvzeta poslovna sposobnost, torej oseba, ki nima pravice do pritožbe in jo je zato kot nedovoljeno zavrglo.
Stališče, da naj bi zasebnemu tožilcu s tem, ko je njegova skrbnica odobrila njegovo zasebno tožbo, bilo dovoljeno samostojno nastopanje v tem postopku je v nasprotju s samim namenom odvzema poslovne sposobnosti v zvezi s sodnimi postopki, ki je v tem, da se procesno nesposobni stranki v celoti onemogoči samostojno opravljanje procesnih dejanj. Zato je utemeljeno stališče prvostopnega sodišča, da omejitev upravičenosti vložitve zasebne tožbe smiselno velja tudi za preostale vloge v postopku.
spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja - sklep o prekinitvi postopka - predhodno vprašanje - zakoniti zastopnik - načelo pospešitve postopka - načelo smotrnosti
Dejstvo, da v postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani V Pg 1290/2021 (v katerem naj bi se glede na izpodbijani sklep reševalo predhodno vprašanje) sploh še ni bila razpisana obravnava, ter datum vložitve predmetne tožbe (19. 7. 2021), pri čemer sta stranki v tem sporu podali že obširne navedbe in večje število listinskih dokazov glede vprašanja, kdo je zakoniti zastopnik toženke, pritožbe utemeljeno nasprotujejo prekinitvi postopka, saj bi ta nasprotovala načelom smotrnosti in pospešitve postopka.
Bistveno je, da je sodba na podlagi pripoznave postala pravnomočna in izvršljiva. Na njej sta odtisnjeni potrdili o pravnomočnosti in o izvršljivosti. Ti potrdili ovirata vložitev pritožbe kot rednega pravnega sredstva zoper sodbo. Zato je bila pritožba tožene stranke po prvotnem pooblaščencu nedovoljena in sodišče prve stopnje jo je pravilno zavrglo.
denarna kazen za pooblaščenca - zloraba procesnih pravic - zavlačevanje postopka - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku)
Stranka oziroma pooblaščenec ima pravico vložiti tudi očitno neutemeljeno pravno sredstvo, pa zaradi tega načeloma ne moreta biti kaznovana.
Vsaka vložitev pravnega sredstva pomeni dejanski zastoj v postopku in ga zavleče, tudi utemeljeno pravno sredstvo, ne zgolj očitno neutemeljeno pravno sredstvo. Zato vložitev očitno neutemeljenega pravnega sredstva načeloma še ni njegova zloraba.
Pritožnika utemeljeno navajata, da je postopek z ugovorom in pritožbo trajal štiri mesece. Toliko trajajoč dejanski zastoj na račun zakonito vloženih pravnih sredstev, četudi očitno neutemeljenih, ni posegel v ustavno pravico tožnikov do učinkovitega sodnega varstva in sojenja v razumnem roku.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061733
ZVEtL-1 člen 18, 23, 23/4, 24. SPZ člen 105, 105/2.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - skupni del stavbe v etažni lastnini - splošni skupni del - sporno lastništvo nepremičnine - priznanje neprerekanih dejstev - postopek po ZVEtL - odločanje na podlagi verjetnosti
Postopek za vzpostavitev etažne lastnine sicer ni namenjen reševanju spornih lastninskih položajev, vendar to ne pomeni, da sodišče ne ugotavlja za odločitev o etažiranju določene stavbe relevantnih dejstev oziroma ne presoja dokazov v zvezi s temi dejstvi. Raziskati jih mora, o lastninsko pravnih položajih pa nato odloči na podlagi dokaznih pravil, domnev in pravila o bolj verjetni pravici, ki so določeni v ZVEtL-1.
S tem, ko niso odgovorili na poziv sodišča za podajo pripomb na izvedensko mnenje, namreč predlagatelji niso priznavali navedb nasprotnih udeležencev, saj so že ob podaji predloga za vzpostavitev etažne lastnine vnaprej zanikali trditve nasprotnih udeležencev, ki so jih ti podali v odgovoru na predlog. In ker iz poročila izvedenke izhaja, da gre za sporne dele, so predlagatelji s tem, ko niso podali pripomb na ugotovitve izvedenke, priznavali le spornost razmerij in ne trditev nasprotnih udeležencev, kot smiselno izhaja iz izpodbijanega sklepa.
zavrženje ugovora - prepozen ugovor - vročitev odvetniku
Sodišče prve stopnje je iz elektronske vročilnice v spisu pravilno ugotovilo, da je bil sklep osebno vročen takratnemu pooblaščencu dolžnice 25. 5. 2022. Kdaj jo je ta obvestil o vročitvi je stvar njunega notranjega razmerja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00062820
ZKP člen 265, 265/1, 394, 394/1. KZ-1 člen 45a, 49, 49/1, 49/2, 73, 73/2, 115, 115/1, 117.
kaznivo dejanje uboja - pravna kvalifikacija - ugotavljanje prištevnosti - izvedenstvo - telesne poškodbe - sankcija - olajševalne okoliščine - odvzem predmetov zaradi koristi splošne varnosti ali razloga morale - zmanjšana prištevnost - uboj na mah
Storilčeva močna razdraženost mora biti v vzročno-posledični zvezi z napadom oziroma hudimi žalitvami. Na zadostuje namreč, da je bil storilec brez njegove krivde napaden ali hudo razžaljen, ampak morata imeti prav fizični ali verbalni napad za posledico njegovo močno razdraženost. Oškodovančev napad ali žalitve morajo biti takšne stopnje in jakosti, da so sposobne izzvati močno razdraženost, pri čemer se ta kriterij presoja z objektivnega vidika.
Neprištevnost ali zmanjšano prištevnost sodišče ugotavlja samo na podlagi odreditve psihiatričnega pregleda obtoženca, pri čemer ga kot izvedenec opravi zgolj zdravnik - psihiater.
Tožnica s pritožbenimi navedbami, da dejstvo o njeni invalidnosti III. kategorije izhaja iz predloženih dokazov in bi ga zato moralo sodišče upoštevati, ne more biti uspešna, saj pomanjkljivih trditev s predloženimi dokazi ni mogoče nadomeščati. V tožbi tožnica ni zatrjevala, da je invalid III. kategorije, posledično tega dejstva sodišče pri odločanju o njenih zahtevkih utemeljeno ni upoštevalo.
Sodišče prve stopnje se je v tej zadevi prvič že 23. 2. 2016 s sklepom opr. št. Pd 443/2013 izreklo za stvarno nepristojno ter odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa spis odstopljen stvarno in krajevno pristojnemu sodišču v Celju. Predmetni sklep je bil pod presojo pritožbenega sodišča, ki je s sklepom opr. št. Pdp 368/2016 z dne 26. 5. 2016 odločitev prvostopenjskega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo v odločanje sodišču prve stopnje kot stvarno pristojnemu sodišču. O stvarni pristojnosti je bilo torej že odločeno. V konkretni zadevi je tako, tudi smiselno upoštevajoč tretji odstavek 19. člena ZPP, prišlo do situacije, ko je specializirano sodišče sprejelo stvarno pristojnost, zato nadaljnja razprava v tej smeri ni več mogoča.
sklep o ustavitvi postopka - pritožba zoper upravno odločbo
Kljub temu, da je tožena stranka zamudila z izdajo odločbe (le-ta je bila izdana 17. 6. 2022, medtem ko je tožnica tožbo vložila 13. 6. 2022), je za odločitev v tej zadevi odločilno dejstvo, da je bila odločba izdana ter da je tožnica zoper navedeno prvostopenjsko odločbo tudi vložila pritožbo. V tem primeru je v teku postopek pred upravnim organom, kar pa preprečuje, da bi sodišče samo presojalo sporno zadevo, torej samo odločalo o obveznosti, pravici ali pravni koristi, kot to uveljavlja tožnica. Sodišče je zato utemeljeno, na podlagi 5. odstavka 80. člena ZDSS-1, z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti, zaradi katerih se sodba ne more preizkusiti - nerazumljiv izrek - vrnitev v ponovno odločanje
Izrek izpodbijane sodbe se glasi: "Tožbeni zahtevek se zavrne." Ker iz tako oblikovanega izreka ni razvidna vsebina tožbenega zahtevka, o katerem je sodišče odločilo, ni mogoče preizkusiti niti, ali razlogi sodbe podpirajo odločitev, vsebovano v izreku, in posledično tudi ne njihove pravilnosti.
Pri tožnikovem dežurstvu je šlo za opravila, ki so mu onemogočala izrabo tedenskega počitka, saj so po vsebini in intenziteti presegala pripravljenost oziroma dosegljivost na telefon, in niso pomenila le opravil na podlagi hišnega reda ali rutinskih opravil v času bivanja v bazi. Glede na navedeno niso utemeljene pritožbene navedbe, da je šlo za kratka javljanja v primeru klicev (nekaj sekund na tri do šest javljanj v času celotnega dežurstva), kar je tudi sicer nedovoljena pritožbena novota, saj je vsako preverjanje in čakanje (večkrat na dan) trajalo od 30 do 45 minut, ko je moral biti tožnik prisoten pri zvezah, spremljati je moral gibanje patrulj na radiu ali računalniku in biti prisoten ob preverjanju zvez.
Pritožba neutemeljeno navaja, da se pri izračunu višine odškodnine, ki se pripadniku prisodi zaradi neizrabljenih dni tedenskega počitka, upošteva le osnovna plača brez dodatkov k plači. Za takšno stališče ni materialno pravne podlage, sklicevanje na način izračuna višine plačila za poseben dopust pa ni na mestu.
ZUP člen 50, 50/1, 50/2.. ZPIZ-2 člen 4.. ZDSS-1 člen 58, 58/1, 63, 63/1.
pravica do invalidske pokojnine - ustavitev upravnega postopka - smrt uživalca - neodtujljiva pravica - delno zavrženje tožbe - nedovoljena tožba
Pravice iz obveznega zavarovanja so neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati (4. člen ZPIZ-2). Podedujejo se lahko zgolj zapadli denarni zneski, ki niso bili izplačani do smrti uživalca, za kar pa ne gre v tem sporu. Pravica do izplačevanja invalidske pokojnine torej ne more preiti na tožečo stranko. Tožena stranka je zato utemeljeno na podlagi 50. člena ZUP pritožbeni postopek, ki ga je vodila zoper prvostopenjsko odločbo z dne 19. 10. 2018, s sklepom ustavila.
Ker je cilj sodnega varstva v izvršilnem postopku prisilno poplačilo upnika, pa mora javne dajatve glede obveznosti iz izvršilnega naslova upoštevati izvršilno sodišče, enako kot bi sicer pri prostovoljnem plačilu neto zneska moral storiti upnik sam. Neto zneska odpravnine iz izvršilnega naslova namreč ni mogoče konkretizirati, ne da bi upoštevali zakonske ureditve glede javnopravnih dajatev (davkov in prispevkov), ki se nanaša na navedeno obveznost. V sodni praksi je zavzeto stališče, da obračun obveznosti iz izvršilnega naslova ne pomeni samostojnega dejanja, ampak je nerazdružljivo povezan s posebnim načinom izpolnitve denarne obveznosti iz delovnega razmerja, ki je v izvršilnem naslovu opredeljena v bruto znesku.