Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2013) člen 6.
epidemija - COVID-19 - solidarnostna pomoč - namen denarne pomoči - neizpolnjevanje pogojev
Tožnik zmotno meni, da že samo dejstvo elementarne nesreče, ki ni bilo sporno (epidemija koronavirusne bolezni), zadošča za upravičenje do solidarnostne pomoči. Po pravilnem stališču sodišča prve stopnje gre ob upoštevanju namena, ki izhaja že iz same narave pravice, izrecno pa je opredeljen tudi v Razlagi Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, solidarnostna pomoč zgolj in samo tistim delavcem, ki pomoč potrebujejo, oziroma ki imajo zaradi nastanka elementarne nesreče določene težave, ki bi jih s prejemom solidarnostne pomoči lažje premostili.
ZDR-1 člen 88, 88/2, 88/6, 200, 200/3.. ZPP člen 88, 88/2, 111, 111/4, 116, 142, 142/3, 142/4, 149, 224, 224/4, 274, 337, 337/1.. URS člen 22, 25.. OZ člen 62, 62/3.
zavrženje tožbe - prepozna tožba - nezakonitost prenehanja delovnega razmerja - vročitev odpovedi - fikcija vročitve - iztek roka na dela prost dan - javna listina - vročilnica
Fikcija vročitve nastopi že s potekom roka, v katerem ima naslovnik pisanje možnost dvigniti (torej s potekom zadnjega, to je petnajstega dne), in ne šele takrat, ko vročevalec pusti pisanje v predalčniku. Pri tem ni odločilno, da je bila dne 5. 2. 2022, ko je nastopila fikcija vročitve, sobota, ko naj bi bila pošta, na kateri je tožnico čakalo pisanje, zaprta.
Tožnica je bila na podlagi puščenega obvestila seznanjena s tem, kako lahko doseže seznanitev z vsebino pisanja (z dvigom pisanja na pošti v roku 15 dni), kasneje (dne 7. 2. 2022, z vložitvijo v hišni predalčnik) pa je bila seznanjena tudi s samim pisanjem. Če je zaradi njene neaktivnosti nastopila fikcija vročitve, ni izgubila pravice do vložitve tožbe niti se ji rok za vložitev tožbe ni skrajšal, zato ni poseženo v njeno ustavno pravico do pravnega sredstva.
Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7.
Okoliščine, ki kažejo na obstoj tveganja, se lahko nanašajo na dolžnikova ravnanja v zvezi z upnikovim zahtevkom, na njegova ravnanja v morebitnem prejšnjem sporu med strankama, na dolžnikove prejšnje obveznosti (kredite) ter na vsaka njegova nedavna dejanja v zvezi z njegovim premoženjem. Te aktivnosti morajo odstopati od dolžnikovega rednega oziroma običajnega poslovanja in imeti za posledico, da je zaradi tega poznejša izvršitev upnikovega zahtevka ovirana ali otežena.
ugovor zoper plačilni nalog - relevantni ugovorni razlogi
Zoper plačilni nalog je dopustno vložiti ugovor iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo.
spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja - sklep o prekinitvi postopka - predhodno vprašanje - zakoniti zastopnik - načelo pospešitve postopka - načelo smotrnosti
Dejstvo, da v postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani V Pg 1290/2021 (v katerem naj bi se glede na izpodbijani sklep reševalo predhodno vprašanje) sploh še ni bila razpisana obravnava, ter datum vložitve predmetne tožbe (19. 7. 2021), pri čemer sta stranki v tem sporu podali že obširne navedbe in večje število listinskih dokazov glede vprašanja, kdo je zakoniti zastopnik toženke, pritožbe utemeljeno nasprotujejo prekinitvi postopka, saj bi ta nasprotovala načelom smotrnosti in pospešitve postopka.
ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-2, 63/2-3.. ZPP člen 124, 124/2.
ugotavljanje stopnje invalidnosti - delovni invalid III. kategorije invalidnosti
V predhodno navedenem sodno izvedenskem mnenju je tudi po oceni pritožbenega sodišča strokovno medicinsko dovolj prepričljive in objektivizirane podlage za zaključek, da pri tožniku ni II. kategorije invalidnosti iz 2. alineje 2. odst. 63. člena ZPIZ-2 in s tem pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine, niti III. kategorije invalidnosti iz 3. alineje 2. odst. 63. člena ZPIZ-2 za delo s krajšim delovnim časom, saj je zmožen za drugo ustrezno delo v skladu z že določenimi omejitvami v polnem delovnem času.
Za pritožbeno rešitev zadeve je dejstvo, da pri tožnici uveljavljane storitve niso bile nujne v smislu določb ZZVZZ in Pravil in so bile opravljene pri zasebnem zavodu v Sloveniji, ki za opravljanje obravnavanih zdravstvenih storitev nima sklenjene koncesijske pogodbe, ključnega pomena. V takšnih okoliščinah tožnica do povračila stroškov zdravstvenih storitev v dejanski višini niti v znesku, ki bi ga toženec moral povrniti izvajalcu v javnem sistemu ni upravičena.
ZST-1 člen 11, 12, 12/3, 12a, 12a/3, 12a/5, 12a/6. ZSVarPre člen 11, 20. ZUPJS člen 13.
sodna taksa - predlog za oprostitev plačila takse - nemožnost razpolaganja s premoženjem - nepopolna vloga - poziv za dopolnitev vloge - ugotavljanje materialnega položaja družine - prezadolženost
Pritožbenim izvajanjem, da bi moralo sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi upoštevati dolžnikovo vsestransko prezadolženost, zaradi katere na TRR dejansko prejme le okoli 1.000,00 EUR plače mesečno, ni mogoče slediti. Skladno s tretjim odstavkom 12.a člena ZST-1 se pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov premoženje, s katerim predlagatelj in njegovi družinski člani dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva le pod pogojem, da predlagatelj izkaže upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih predlagatelj ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji. Navedbe in dokaze, s katerimi glede določenega premoženja izkazuje obstoj pogojev iz tretjega odstavka 12.a člena ZST-1, mora predlagatelj podati že v predlogu za oprostitev plačila sodne takse in sodišče teh podatkov ne pridobiva po uradni dolžnosti (šesti odstavek 12.a člena ZST-1). Prav tako pa vloge, v kateri predlagatelj ne navede podatkov o premoženju, s katerim dejansko ne more razpolagati, ni mogoče šteti kot nepopolne vloge, zaradi česar ga sodišče tudi ni dolžno pozvati k dopolnitvi vloge z navedbo teh podatkov (tretji odstavek 12. člena ZST-1).
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00061408
DZ člen 182, 269, 269/1. ZVarCP člen 25a, 25a/2. ZPP člen 339, 339/2-14, 354, 354/1, 354/2.
kolizijski skrbnik - postavitev kolizijskega skrbnika - odvetnik - izbira odvetnika - potrebno strokovno znanje - zastopanje po odvetniku - varstvo koristi otroka - spori iz družinskega razmerja - zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - izvajanje starševske skrbi - navzkrižje interesov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - odprava bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - pravica do zagovornika - mnenje Varuha človekovih pravic
Glede na intenzivno prežetost starševskega odnosa s partnerskim in dekličino vse večjo stisko, na katero se starši ta čas ne zmorejo ustrezno odzvati, je izkazano tveganje, da le ob udeležbi staršev ne bodo v potrebni meri izraženi dekličini interesi v tem postopku. Utemeljena je zato odločitev, da za zastopanje dekličine koristi v postopku skrbi tretja oseba.
Izbira odvetnika za kolizijskega skrbnika je primerna. Ima materialnopravna in procesna znanja, potrebna za zastopanje v postopku. Dodatna znanja in veščine s področja psihologije otrok in komunikacije z njimi so koristna za čim ustreznejšo izvrševanje nalog, a pritožbene navedbe ne utemeljujejo zaključka, da postavljeni odvetnik ne bo mogel opraviti dane naloge.
postopek z mednarodnim elementom - zastavna pravica na poslovnem deležu družbenika - postopek o predlogu za izdajo začasne odredbe - predlog za zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved obremenitve in odtujitve - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - domneva nevarnosti - uveljavljanje terjatve v tujini
Tožnica s tožbo zahteva sklenitev pogodbe o ustanovitvi zastavne pravice na poslovnem deležu družbe s sedežem v Republiki Srbiji. Za zavarovanje te terjatve je predlagala izdajo začasne odredbe, s katero naj se tožencu prepovesta razpolaganje s tem poslovnim deležem in vložitev predloga za obremenitev ali odsvojitev tega poslovnega deleža pri pristojnem organu v Republiki Srbiji. Odločitev v izpodbijanem sklepu temelji na ugotovitvi, da je tožničina terjatev verjetno izkazana, ni pa verjetno izkazana nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
Pravilno je stališče v izpodbijanem sklepu (s katerim se strinja tudi toženec v odgovoru na pritožbo), da bo zastavna pogodba, katere sklenitev zahteva tožnica s tožbo, sklenjena v Sloveniji, vendar pa pritožnica želi doseči vpis zastavne pravice v register v Republiki Srbiji. S sklicevanjem na predpise te države je izkazala, da je obstoj zastavne pogodbe, ki jo zasleduje s tožbo, predpostavka za dosego tega vpisa. Da bo lahko s sodbo izkazala obstoj te predpostavke, bo morala doseči priznanje sodbe v Republiki Srbiji. Obstoj domnevne baze iz četrtega odstavka 270. člena ZIZ je zato izkazan.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti, zaradi katerih se sodba ne more preizkusiti - nerazumljiv izrek - vrnitev v ponovno odločanje
Izrek izpodbijane sodbe se glasi: "Tožbeni zahtevek se zavrne." Ker iz tako oblikovanega izreka ni razvidna vsebina tožbenega zahtevka, o katerem je sodišče odločilo, ni mogoče preizkusiti niti, ali razlogi sodbe podpirajo odločitev, vsebovano v izreku, in posledično tudi ne njihove pravilnosti.
Da bi bila pritožba pravočasna, bi jo moral dolžnik izročiti (neposredno) sodišču ali poslati priporočeno po pošti najkasneje 6. 7. 2022, ko se je iztekel pritožbeni rok. Ker pritožbe ni oddal s priporočeno pošiljko, temveč poslal sodišču z navadno pošiljko, je odločilno zgolj, kdaj je pritožba prispela na sodišče prve stopnje.
Bistveno je, da je sodba na podlagi pripoznave postala pravnomočna in izvršljiva. Na njej sta odtisnjeni potrdili o pravnomočnosti in o izvršljivosti. Ti potrdili ovirata vložitev pritožbe kot rednega pravnega sredstva zoper sodbo. Zato je bila pritožba tožene stranke po prvotnem pooblaščencu nedovoljena in sodišče prve stopnje jo je pravilno zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00062286
ZPP člen 181, 181/3, 185, 185/5, 279c, 286b, 286b/1. SPZ člen 222, 223. OZ člen 35.
pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti - delna ničnost pogodbe - nemogoč predmet obveznosti - dokaz z izvedencem - izvrševanje služnosti - strokovno vprašanje - primarni in podredni tožbeni zahtevek - prepozno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka - pripravljalni narok - objektivna sprememba tožbe
Sodišče odloča o podrednem tožbenem zahtevku, če (v celoti) zavrne primarni tožbeni zahtevek. Podredni oziroma eventualni zahtevek je torej postavljen za primer, če bo primarni zahtevek zavrnjen. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je izvajalo le dokaze, ki so pravno pomembni za odločitev o primarnem tožbenem zahtevku, to pa je zahtevek za ugotovitev delne ničnosti pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti.
Pogodba je nična (le), če je predmet obveznosti nemogoč, nedopusten, nedoločen ali nedoločljiv. Za ugotavljanje, ali že od samega začetka ni bilo dovolj prostora za izvrševanje služnosti v obsegu, kot je bila ustanovljena (torej, ali je bil predmet pogodbe sploh objektivno mogoč), je bil postavljen izvedenec gradbene stroke.
Morebitno neizvrševanje služnosti na samo možnost izvrševanja (in s tem vprašanje ničnosti pogodbe o ustanovitvi služnosti) ne bi vplivalo.
sklep o ustavitvi postopka - pritožba zoper upravno odločbo
Kljub temu, da je tožena stranka zamudila z izdajo odločbe (le-ta je bila izdana 17. 6. 2022, medtem ko je tožnica tožbo vložila 13. 6. 2022), je za odločitev v tej zadevi odločilno dejstvo, da je bila odločba izdana ter da je tožnica zoper navedeno prvostopenjsko odločbo tudi vložila pritožbo. V tem primeru je v teku postopek pred upravnim organom, kar pa preprečuje, da bi sodišče samo presojalo sporno zadevo, torej samo odločalo o obveznosti, pravici ali pravni koristi, kot to uveljavlja tožnica. Sodišče je zato utemeljeno, na podlagi 5. odstavka 80. člena ZDSS-1, z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061733
ZVEtL-1 člen 18, 23, 23/4, 24. SPZ člen 105, 105/2.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - skupni del stavbe v etažni lastnini - splošni skupni del - sporno lastništvo nepremičnine - priznanje neprerekanih dejstev - postopek po ZVEtL - odločanje na podlagi verjetnosti
Postopek za vzpostavitev etažne lastnine sicer ni namenjen reševanju spornih lastninskih položajev, vendar to ne pomeni, da sodišče ne ugotavlja za odločitev o etažiranju določene stavbe relevantnih dejstev oziroma ne presoja dokazov v zvezi s temi dejstvi. Raziskati jih mora, o lastninsko pravnih položajih pa nato odloči na podlagi dokaznih pravil, domnev in pravila o bolj verjetni pravici, ki so določeni v ZVEtL-1.
S tem, ko niso odgovorili na poziv sodišča za podajo pripomb na izvedensko mnenje, namreč predlagatelji niso priznavali navedb nasprotnih udeležencev, saj so že ob podaji predloga za vzpostavitev etažne lastnine vnaprej zanikali trditve nasprotnih udeležencev, ki so jih ti podali v odgovoru na predlog. In ker iz poročila izvedenke izhaja, da gre za sporne dele, so predlagatelji s tem, ko niso podali pripomb na ugotovitve izvedenke, priznavali le spornost razmerij in ne trditev nasprotnih udeležencev, kot smiselno izhaja iz izpodbijanega sklepa.
odvzem poslovne sposobnosti - delni odvzem poslovne sposobnosti - procesna sposobnost - zasebni tožilec - vložitev pritožbe - skrbnik - naknadna odobritev procesnih dejanj
Prvostopno sodišče je pravilno zaključilo, da je pritožbo vložila oseba, ki ji je delno odvzeta poslovna sposobnost, torej oseba, ki nima pravice do pritožbe in jo je zato kot nedovoljeno zavrglo.
Stališče, da naj bi zasebnemu tožilcu s tem, ko je njegova skrbnica odobrila njegovo zasebno tožbo, bilo dovoljeno samostojno nastopanje v tem postopku je v nasprotju s samim namenom odvzema poslovne sposobnosti v zvezi s sodnimi postopki, ki je v tem, da se procesno nesposobni stranki v celoti onemogoči samostojno opravljanje procesnih dejanj. Zato je utemeljeno stališče prvostopnega sodišča, da omejitev upravičenosti vložitve zasebne tožbe smiselno velja tudi za preostale vloge v postopku.
zavrženje ugovora - prepozen ugovor - vročitev odvetniku
Sodišče prve stopnje je iz elektronske vročilnice v spisu pravilno ugotovilo, da je bil sklep osebno vročen takratnemu pooblaščencu dolžnice 25. 5. 2022. Kdaj jo je ta obvestil o vročitvi je stvar njunega notranjega razmerja.
Ker je cilj sodnega varstva v izvršilnem postopku prisilno poplačilo upnika, pa mora javne dajatve glede obveznosti iz izvršilnega naslova upoštevati izvršilno sodišče, enako kot bi sicer pri prostovoljnem plačilu neto zneska moral storiti upnik sam. Neto zneska odpravnine iz izvršilnega naslova namreč ni mogoče konkretizirati, ne da bi upoštevali zakonske ureditve glede javnopravnih dajatev (davkov in prispevkov), ki se nanaša na navedeno obveznost. V sodni praksi je zavzeto stališče, da obračun obveznosti iz izvršilnega naslova ne pomeni samostojnega dejanja, ampak je nerazdružljivo povezan s posebnim načinom izpolnitve denarne obveznosti iz delovnega razmerja, ki je v izvršilnem naslovu opredeljena v bruto znesku.