CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00062286
ZPP člen 181, 181/3, 185, 185/5, 279c, 286b, 286b/1. SPZ člen 222, 223. OZ člen 35.
pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti - delna ničnost pogodbe - nemogoč predmet obveznosti - dokaz z izvedencem - izvrševanje služnosti - strokovno vprašanje - primarni in podredni tožbeni zahtevek - prepozno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka - pripravljalni narok - objektivna sprememba tožbe
Sodišče odloča o podrednem tožbenem zahtevku, če (v celoti) zavrne primarni tožbeni zahtevek. Podredni oziroma eventualni zahtevek je torej postavljen za primer, če bo primarni zahtevek zavrnjen. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je izvajalo le dokaze, ki so pravno pomembni za odločitev o primarnem tožbenem zahtevku, to pa je zahtevek za ugotovitev delne ničnosti pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti.
Pogodba je nična (le), če je predmet obveznosti nemogoč, nedopusten, nedoločen ali nedoločljiv. Za ugotavljanje, ali že od samega začetka ni bilo dovolj prostora za izvrševanje služnosti v obsegu, kot je bila ustanovljena (torej, ali je bil predmet pogodbe sploh objektivno mogoč), je bil postavljen izvedenec gradbene stroke.
Morebitno neizvrševanje služnosti na samo možnost izvrševanja (in s tem vprašanje ničnosti pogodbe o ustanovitvi služnosti) ne bi vplivalo.
oprostitev plačila sodnih taks - zavrženje predloga - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks - denarna kazen za pooblaščenca
Izdaja sklepa o denarnem kaznovanju tožene stranke in njenega pooblaščenca ni prejudicirala enake odločitve sodišča prve stopnje zaradi morebitne zlorabe pravice do vložitve predloga za oprostitev plačila sodne takse. Sklep o denarnem kaznovanju ni predstavljal grožnje in se tožena stranka ni rabila upravičeno bati, da bo avtomatično prejela ponovni sklep o denarnem kaznovanju in da zato ni rabila dopolniti predloga.
Da bi bila pritožba pravočasna, bi jo moral dolžnik izročiti (neposredno) sodišču ali poslati priporočeno po pošti najkasneje 6. 7. 2022, ko se je iztekel pritožbeni rok. Ker pritožbe ni oddal s priporočeno pošiljko, temveč poslal sodišču z navadno pošiljko, je odločilno zgolj, kdaj je pritožba prispela na sodišče prve stopnje.
odvzem poslovne sposobnosti - delni odvzem poslovne sposobnosti - procesna sposobnost - zasebni tožilec - vložitev pritožbe - skrbnik - naknadna odobritev procesnih dejanj
Prvostopno sodišče je pravilno zaključilo, da je pritožbo vložila oseba, ki ji je delno odvzeta poslovna sposobnost, torej oseba, ki nima pravice do pritožbe in jo je zato kot nedovoljeno zavrglo.
Stališče, da naj bi zasebnemu tožilcu s tem, ko je njegova skrbnica odobrila njegovo zasebno tožbo, bilo dovoljeno samostojno nastopanje v tem postopku je v nasprotju s samim namenom odvzema poslovne sposobnosti v zvezi s sodnimi postopki, ki je v tem, da se procesno nesposobni stranki v celoti onemogoči samostojno opravljanje procesnih dejanj. Zato je utemeljeno stališče prvostopnega sodišča, da omejitev upravičenosti vložitve zasebne tožbe smiselno velja tudi za preostale vloge v postopku.
spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja - sklep o prekinitvi postopka - predhodno vprašanje - zakoniti zastopnik - načelo pospešitve postopka - načelo smotrnosti
Dejstvo, da v postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani V Pg 1290/2021 (v katerem naj bi se glede na izpodbijani sklep reševalo predhodno vprašanje) sploh še ni bila razpisana obravnava, ter datum vložitve predmetne tožbe (19. 7. 2021), pri čemer sta stranki v tem sporu podali že obširne navedbe in večje število listinskih dokazov glede vprašanja, kdo je zakoniti zastopnik toženke, pritožbe utemeljeno nasprotujejo prekinitvi postopka, saj bi ta nasprotovala načelom smotrnosti in pospešitve postopka.
ugovor zoper plačilni nalog - relevantni ugovorni razlogi
Zoper plačilni nalog je dopustno vložiti ugovor iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo.
Sodišče prve stopnje se je v tej zadevi prvič že 23. 2. 2016 s sklepom opr. št. Pd 443/2013 izreklo za stvarno nepristojno ter odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa spis odstopljen stvarno in krajevno pristojnemu sodišču v Celju. Predmetni sklep je bil pod presojo pritožbenega sodišča, ki je s sklepom opr. št. Pdp 368/2016 z dne 26. 5. 2016 odločitev prvostopenjskega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo v odločanje sodišču prve stopnje kot stvarno pristojnemu sodišču. O stvarni pristojnosti je bilo torej že odločeno. V konkretni zadevi je tako, tudi smiselno upoštevajoč tretji odstavek 19. člena ZPP, prišlo do situacije, ko je specializirano sodišče sprejelo stvarno pristojnost, zato nadaljnja razprava v tej smeri ni več mogoča.
ZUPJS člen 29, 29/1, 29/3.. ZUP člen 113, 113/1, 113/2.
plačilo zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev - pravica do denarne socialne pomoči - pravica do varstvenega dodatka - stroški predsodnega postopka - začetek postopka po uradni dolžnosti - sprememba sodbe
Iz prvega odstavka 29. člena ZUPJS izhaja, da imajo pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev zavarovanci in po njih zavarovani družinski člani na podlagi upravičenja do denarne socialne pomoči oziroma izpolnjevanju pogojev za pridobitev te pomoči. Iz nadaljnjega teksta te določbe ne izhaja, da bi bili upravičeni tudi tisti, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev varstvenega dodatka, saj jih zakon izrecno izključuje.
podjemna pogodba - neposredno plačilo podizvajalcu - zakonita cesija - zahtevek za plačilo terjatev - določna opredelitev zahtevka
Določba 631. člena OZ določa, da se sodelavci (podizvajalci, kooperanti) za svoje terjatve do podjemnika lahko obrnejo neposredno na naročnika in zahtevajo od njega, da jim te terjatve izplača iz vsote, ki jo v tistem trenutku dolguje podjemniku, če so pripoznane. Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko podizvajalec uspešno uveljavi pravico do direktnega plačila od naročnika po 631. členu OZ so: 1. pripoznava izvajalca o obstoju podizvajalčeve terjatve, 2. dospelost podizvajalčeve terjatve do izvajalca, 3. dospelost izvajalčeve terjatve do naročnika, 4. koneksnost obeh terjatev in 5. podizvajalec mora od naročnika plačilo zahtevati. Pravno razmerje med podizvajalcem in naročnikom v smislu 631. člena OZ (zakonita cesija) se vzpostavi šele, ko podizvajalec naročniku postavi jasen, določen in konkreten zahtevek, ki izpolnjuje kumulativno zahtevane pogoje iz 631. člena OZ in je pravilno dokumentiran (s potrjenimi situacijami in računi). Kakršnakoli korespondenca med tožečo stranko in drugo toženo stranko glede plačila še ne pomeni uveljavljanja neposrednih plačil po določbi 631. člena OZ kot je pravilno pojasnilo že prvostopno sodišče. Pravilna je dokazna ocena prvostopnega sodišča, da elektronsko sporočilo z dne 20. 2. 2016 očeta drugega toženca naslovljeno na tožečo stranko pomeni zgolj, da je bil oče drugega toženca obveščen o obstoju neporavnanih obveznosti prvo tožene stranke do tožeče stranke (in jo hkrati tudi seznanil, da na dan pisanja e-sporočila drugo tožena stranka do prvo tožene stranke nima neporavnanih finančnih dolgov). Brez predložitve konkretnega zahtevka tožeče stranke drugo toženi stranki (s potrjenimi situacijami oz. računi), še ni zahtevka podizvajalca v smislu 631. člena OZ. Tožeča stranka ni niti zatrjevala, še manj pa dokazala, da bi kot podizvajalec na drugo toženo stranko (naročnika) naslovila določen in konkreten zahtevek za plačilo terjatve (s potrjenimi računi) in obstoja zakonite cesije ni uspela dokazati. Ker morajo biti zgoraj navedeni pogoji podani kumulativno, zahtevek tožeče stranke po 631. členu OZ ni utemeljen in je odločitev prvostopnega sodišča pravilna.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti, zaradi katerih se sodba ne more preizkusiti - nerazumljiv izrek - vrnitev v ponovno odločanje
Izrek izpodbijane sodbe se glasi: "Tožbeni zahtevek se zavrne." Ker iz tako oblikovanega izreka ni razvidna vsebina tožbenega zahtevka, o katerem je sodišče odločilo, ni mogoče preizkusiti niti, ali razlogi sodbe podpirajo odločitev, vsebovano v izreku, in posledično tudi ne njihove pravilnosti.
ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-2, 63/2-3.. ZPP člen 124, 124/2.
ugotavljanje stopnje invalidnosti - delovni invalid III. kategorije invalidnosti
V predhodno navedenem sodno izvedenskem mnenju je tudi po oceni pritožbenega sodišča strokovno medicinsko dovolj prepričljive in objektivizirane podlage za zaključek, da pri tožniku ni II. kategorije invalidnosti iz 2. alineje 2. odst. 63. člena ZPIZ-2 in s tem pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine, niti III. kategorije invalidnosti iz 3. alineje 2. odst. 63. člena ZPIZ-2 za delo s krajšim delovnim časom, saj je zmožen za drugo ustrezno delo v skladu z že določenimi omejitvami v polnem delovnem času.
zavrženje ugovora - prepozen ugovor - vročitev odvetniku
Sodišče prve stopnje je iz elektronske vročilnice v spisu pravilno ugotovilo, da je bil sklep osebno vročen takratnemu pooblaščencu dolžnice 25. 5. 2022. Kdaj jo je ta obvestil o vročitvi je stvar njunega notranjega razmerja.
podjemna pogodba - popravilo avtomobila - spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog
V sporih majhne vrednosti uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne/nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dopustno. Zato se pritožbeno sodišče do pritožbenih navedb, s katerimi pritožnik opozarja na zmotno ugotovljeno dejansko stanje, ne sme opredeljevati.
denarna kazen za pooblaščenca - zloraba procesnih pravic - zavlačevanje postopka - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku)
Stranka oziroma pooblaščenec ima pravico vložiti tudi očitno neutemeljeno pravno sredstvo, pa zaradi tega načeloma ne moreta biti kaznovana.
Vsaka vložitev pravnega sredstva pomeni dejanski zastoj v postopku in ga zavleče, tudi utemeljeno pravno sredstvo, ne zgolj očitno neutemeljeno pravno sredstvo. Zato vložitev očitno neutemeljenega pravnega sredstva načeloma še ni njegova zloraba.
Pritožnika utemeljeno navajata, da je postopek z ugovorom in pritožbo trajal štiri mesece. Toliko trajajoč dejanski zastoj na račun zakonito vloženih pravnih sredstev, četudi očitno neutemeljenih, ni posegel v ustavno pravico tožnikov do učinkovitega sodnega varstva in sojenja v razumnem roku.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061733
ZVEtL-1 člen 18, 23, 23/4, 24. SPZ člen 105, 105/2.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - skupni del stavbe v etažni lastnini - splošni skupni del - sporno lastništvo nepremičnine - priznanje neprerekanih dejstev - postopek po ZVEtL - odločanje na podlagi verjetnosti
Postopek za vzpostavitev etažne lastnine sicer ni namenjen reševanju spornih lastninskih položajev, vendar to ne pomeni, da sodišče ne ugotavlja za odločitev o etažiranju določene stavbe relevantnih dejstev oziroma ne presoja dokazov v zvezi s temi dejstvi. Raziskati jih mora, o lastninsko pravnih položajih pa nato odloči na podlagi dokaznih pravil, domnev in pravila o bolj verjetni pravici, ki so določeni v ZVEtL-1.
S tem, ko niso odgovorili na poziv sodišča za podajo pripomb na izvedensko mnenje, namreč predlagatelji niso priznavali navedb nasprotnih udeležencev, saj so že ob podaji predloga za vzpostavitev etažne lastnine vnaprej zanikali trditve nasprotnih udeležencev, ki so jih ti podali v odgovoru na predlog. In ker iz poročila izvedenke izhaja, da gre za sporne dele, so predlagatelji s tem, ko niso podali pripomb na ugotovitve izvedenke, priznavali le spornost razmerij in ne trditev nasprotnih udeležencev, kot smiselno izhaja iz izpodbijanega sklepa.
ZPP člen 286, 286/3, 287, 287/2.. ZDR-1 člen 6, 47, 7, 7/4, 47, 111, 111/1, 111/1-7, 111/1-8.. Pravilnik o izvajanju predhodnega svetovanja (2019) člen 3, 7, 10.. DZ člen 204, 204/1.
delni umik tožbe - izredna odpoved delavca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu - odpravnina - pravnomočna odločitev
Ugotovljeno trpinčenje na delovnem mestu v letih 2016, 2017 in 2018, ki je bilo predmet pravnomočno končanega postopka Pd 94/2018, za presojo zakonitosti njene izredne odpovedi ne more biti relevantno. Tožnici je bilo s prisojeno odškodnino na podlagi 8. člena ZDR-1, ki jo je tožena stranka tudi plačala, dano zadoščenje, ki predstavlja kompenzacijo za kršitev prepovedi trpinčenja na delovnem mestu in odpravo posledic ugotovljenega protipravnega ravnanja tožene stranke. Sodišče je pravilno presojalo in se tudi izčrpno opredelilo do ravnanj trpinčenja na delovnem mestu, ki so trajala od septembra 2019 do podaje njene izredne odpovedi v marcu 2020.
DZ člen 137, 140. ZPP člen 262, 262/2, 339, 339/2, 408, 408/3, 413.
preživljanje mladoletnega otroka - določitev preživnine za otroka - bivanje v tujini - stiki otroka s staršem - preživninske obveznosti staršev do otrok - premoženjsko stanje staršev - sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca - potrebe otroka - preživninske potrebe otroka - korist mladoletnega otroka - stroški preživljanja - vrednotenje - ocena stroškov - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - razumljivost obrazložitve - razlogi o odločilnih dejstvih - dokazni postopek - zbiranje dokazov - (ne)izvedba predlaganih dokazov - opustitev zaslišanja stranke - porazdelitev preživninskega bremena - stroški postopka v družinskih sporih - presoja po prostem preudarku - interes strank za ureditev razmerja
Z opustitvijo zaslišanja pravdnih strank ni bila storjena nobena od uveljavljenih kršitev določb postopka. Za procesno pravilno ravnanje sodišča je bistveno, da je sodišče povabilo obe stranki na zaslišanje. Ker se nista odzvali, izostanka pa bodisi nista opravičili (kar velja za tožnika), bodisi nista izkazali opravičljivega razloga (kar velja za toženko), in ker prisilni ukrepi zoper stranke niso dovoljeni, je upoštevaje drugi odstavek 262. člena ZPP ovrednotilo ostalo zbrano procesno gradivo.
Pristojnost za zbiranje dokazov po uradni dolžnosti je pri sodišču le v obsegu, kolikor je potrebno za zavarovanje koristi otroka (tretji odstavek 408. člena ZPP). Iz pritožbenih navedb ne izhaja, da bi bilo zaradi opustitve pridobitve (dodatnih) listin v zvezi s tožnikovimi in toženkinimi zmožnostmi za preživljanje sprejeta odločitev o očetovem preživninskem prispevku v nasprotju s koristjo hčere pravdnih strank.
Ugotavljanje pomembnih dejstev ni rezultat matematične operacije, ampak vrednotenje okoliščin, pomembnih za umestitev otrokovih potreb v okvir preživninskih zmožnosti staršev. Obseg otrokovih potreb, za katere so starši dolžni poskrbeti, in njihove zmožnosti so v razmerju soodvisnosti. Večje kot so zmožnosti staršev, večji obseg otrokovih potreb je mogoče zadovoljiti. Če so trenutno razpoložljiva sredstva staršev glede na otrokove potrebe (pre)majhna, so starši v okviru svojih zmožnosti dolžni vložiti več truda, da jih lahko zadovoljijo.
Ker je bila deklica zaupana v varstvo in vzgojo materi, je sodišče pravilno kot odločilno upoštevalo dejstvo, da deklica živi v Splitu, ob izvrševanju stikov z očetom pa je v Sloveniji.
Bistveno je, da je sodba na podlagi pripoznave postala pravnomočna in izvršljiva. Na njej sta odtisnjeni potrdili o pravnomočnosti in o izvršljivosti. Ti potrdili ovirata vložitev pritožbe kot rednega pravnega sredstva zoper sodbo. Zato je bila pritožba tožene stranke po prvotnem pooblaščencu nedovoljena in sodišče prve stopnje jo je pravilno zavrglo.
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2013) člen 6.
epidemija - COVID-19 - solidarnostna pomoč - namen denarne pomoči - neizpolnjevanje pogojev
Tožnik zmotno meni, da že samo dejstvo elementarne nesreče, ki ni bilo sporno (epidemija koronavirusne bolezni), zadošča za upravičenje do solidarnostne pomoči. Po pravilnem stališču sodišča prve stopnje gre ob upoštevanju namena, ki izhaja že iz same narave pravice, izrecno pa je opredeljen tudi v Razlagi Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, solidarnostna pomoč zgolj in samo tistim delavcem, ki pomoč potrebujejo, oziroma ki imajo zaradi nastanka elementarne nesreče določene težave, ki bi jih s prejemom solidarnostne pomoči lažje premostili.