podjemna pogodba - popravilo avtomobila - spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog
V sporih majhne vrednosti uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne/nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dopustno. Zato se pritožbeno sodišče do pritožbenih navedb, s katerimi pritožnik opozarja na zmotno ugotovljeno dejansko stanje, ne sme opredeljevati.
Pri tožnikovem dežurstvu je šlo za opravila, ki so mu onemogočala izrabo tedenskega počitka, saj so po vsebini in intenziteti presegala pripravljenost oziroma dosegljivost na telefon, in niso pomenila le opravil na podlagi hišnega reda ali rutinskih opravil v času bivanja v bazi. Glede na navedeno niso utemeljene pritožbene navedbe, da je šlo za kratka javljanja v primeru klicev (nekaj sekund na tri do šest javljanj v času celotnega dežurstva), kar je tudi sicer nedovoljena pritožbena novota, saj je vsako preverjanje in čakanje (večkrat na dan) trajalo od 30 do 45 minut, ko je moral biti tožnik prisoten pri zvezah, spremljati je moral gibanje patrulj na radiu ali računalniku in biti prisoten ob preverjanju zvez.
Pritožba neutemeljeno navaja, da se pri izračunu višine odškodnine, ki se pripadniku prisodi zaradi neizrabljenih dni tedenskega počitka, upošteva le osnovna plača brez dodatkov k plači. Za takšno stališče ni materialno pravne podlage, sklicevanje na način izračuna višine plačila za poseben dopust pa ni na mestu.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti, zaradi katerih se sodba ne more preizkusiti - nerazumljiv izrek - vrnitev v ponovno odločanje
Izrek izpodbijane sodbe se glasi: "Tožbeni zahtevek se zavrne." Ker iz tako oblikovanega izreka ni razvidna vsebina tožbenega zahtevka, o katerem je sodišče odločilo, ni mogoče preizkusiti niti, ali razlogi sodbe podpirajo odločitev, vsebovano v izreku, in posledično tudi ne njihove pravilnosti.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00061408
DZ člen 182, 269, 269/1. ZVarCP člen 25a, 25a/2. ZPP člen 339, 339/2-14, 354, 354/1, 354/2.
kolizijski skrbnik - postavitev kolizijskega skrbnika - odvetnik - izbira odvetnika - potrebno strokovno znanje - zastopanje po odvetniku - varstvo koristi otroka - spori iz družinskega razmerja - zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - izvajanje starševske skrbi - navzkrižje interesov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - odprava bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - pravica do zagovornika - mnenje Varuha človekovih pravic
Glede na intenzivno prežetost starševskega odnosa s partnerskim in dekličino vse večjo stisko, na katero se starši ta čas ne zmorejo ustrezno odzvati, je izkazano tveganje, da le ob udeležbi staršev ne bodo v potrebni meri izraženi dekličini interesi v tem postopku. Utemeljena je zato odločitev, da za zastopanje dekličine koristi v postopku skrbi tretja oseba.
Izbira odvetnika za kolizijskega skrbnika je primerna. Ima materialnopravna in procesna znanja, potrebna za zastopanje v postopku. Dodatna znanja in veščine s področja psihologije otrok in komunikacije z njimi so koristna za čim ustreznejšo izvrševanje nalog, a pritožbene navedbe ne utemeljujejo zaključka, da postavljeni odvetnik ne bo mogel opraviti dane naloge.
postopek z mednarodnim elementom - zastavna pravica na poslovnem deležu družbenika - postopek o predlogu za izdajo začasne odredbe - predlog za zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved obremenitve in odtujitve - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - domneva nevarnosti - uveljavljanje terjatve v tujini
Tožnica s tožbo zahteva sklenitev pogodbe o ustanovitvi zastavne pravice na poslovnem deležu družbe s sedežem v Republiki Srbiji. Za zavarovanje te terjatve je predlagala izdajo začasne odredbe, s katero naj se tožencu prepovesta razpolaganje s tem poslovnim deležem in vložitev predloga za obremenitev ali odsvojitev tega poslovnega deleža pri pristojnem organu v Republiki Srbiji. Odločitev v izpodbijanem sklepu temelji na ugotovitvi, da je tožničina terjatev verjetno izkazana, ni pa verjetno izkazana nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
Pravilno je stališče v izpodbijanem sklepu (s katerim se strinja tudi toženec v odgovoru na pritožbo), da bo zastavna pogodba, katere sklenitev zahteva tožnica s tožbo, sklenjena v Sloveniji, vendar pa pritožnica želi doseči vpis zastavne pravice v register v Republiki Srbiji. S sklicevanjem na predpise te države je izkazala, da je obstoj zastavne pogodbe, ki jo zasleduje s tožbo, predpostavka za dosego tega vpisa. Da bo lahko s sodbo izkazala obstoj te predpostavke, bo morala doseči priznanje sodbe v Republiki Srbiji. Obstoj domnevne baze iz četrtega odstavka 270. člena ZIZ je zato izkazan.
Sodišče prve stopnje se je v tej zadevi prvič že 23. 2. 2016 s sklepom opr. št. Pd 443/2013 izreklo za stvarno nepristojno ter odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa spis odstopljen stvarno in krajevno pristojnemu sodišču v Celju. Predmetni sklep je bil pod presojo pritožbenega sodišča, ki je s sklepom opr. št. Pdp 368/2016 z dne 26. 5. 2016 odločitev prvostopenjskega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo v odločanje sodišču prve stopnje kot stvarno pristojnemu sodišču. O stvarni pristojnosti je bilo torej že odločeno. V konkretni zadevi je tako, tudi smiselno upoštevajoč tretji odstavek 19. člena ZPP, prišlo do situacije, ko je specializirano sodišče sprejelo stvarno pristojnost, zato nadaljnja razprava v tej smeri ni več mogoča.
zavrženje ugovora - prepozen ugovor - vročitev odvetniku
Sodišče prve stopnje je iz elektronske vročilnice v spisu pravilno ugotovilo, da je bil sklep osebno vročen takratnemu pooblaščencu dolžnice 25. 5. 2022. Kdaj jo je ta obvestil o vročitvi je stvar njunega notranjega razmerja.
ZDR-1 člen 6, 7, 33, 34, 34/2, 37, 43, 45, 48, 48/1, 49, 49/1, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2.. ZJU člen 16, 16/1.. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2.. ZVZD-1 člen 5.. ZUstS člen 48.. ZNB člen 47.
Nepravilno je stališče tožnice v pritožbi, da je predložitev dokazil v zvezi z izpolnjevanjem PCT pogoja utemeljeno zavrnila na podlagi drugega odstavka 34. člena ZDR-1. Določba 34. člena ZDR-1 sicer res delavcu omogoča odklonitev dela (navodila), če bi to pomenilo protipravno ravnanje ali opustitev, kar pa v konkretni zadevi ni primer, saj je izpolnjevanje pogoja PCT oziroma predložitev dokazil o njegovem izpolnjevanju predstavljalo izpolnjevanje navodil delodajalca, ki nikakor niso protipravna.
Tožena stranka je bila določbe odloka dolžna upoštevati, posledično pa od delavcev zahtevati izpolnjevanje pogoja PCT, saj bi se v nasprotnem primeru izpostavila možnosti inšpekcijskih ukrepov in globam v prekrškovnem postopku. Nespoštovanje sprejetih ukrepov predstavlja tudi možno zdravstveno grožnjo za vse ostale sodelavce ter posledično lahko ogroža poslovanje delodajalca zaradi povečanega absentizma (bolniške, karantene, izolacije).
spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja - sklep o prekinitvi postopka - predhodno vprašanje - zakoniti zastopnik - načelo pospešitve postopka - načelo smotrnosti
Dejstvo, da v postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani V Pg 1290/2021 (v katerem naj bi se glede na izpodbijani sklep reševalo predhodno vprašanje) sploh še ni bila razpisana obravnava, ter datum vložitve predmetne tožbe (19. 7. 2021), pri čemer sta stranki v tem sporu podali že obširne navedbe in večje število listinskih dokazov glede vprašanja, kdo je zakoniti zastopnik toženke, pritožbe utemeljeno nasprotujejo prekinitvi postopka, saj bi ta nasprotovala načelom smotrnosti in pospešitve postopka.
ZPP člen 286, 286/3, 287, 287/2.. ZDR-1 člen 6, 47, 7, 7/4, 47, 111, 111/1, 111/1-7, 111/1-8.. Pravilnik o izvajanju predhodnega svetovanja (2019) člen 3, 7, 10.. DZ člen 204, 204/1.
delni umik tožbe - izredna odpoved delavca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu - odpravnina - pravnomočna odločitev
Ugotovljeno trpinčenje na delovnem mestu v letih 2016, 2017 in 2018, ki je bilo predmet pravnomočno končanega postopka Pd 94/2018, za presojo zakonitosti njene izredne odpovedi ne more biti relevantno. Tožnici je bilo s prisojeno odškodnino na podlagi 8. člena ZDR-1, ki jo je tožena stranka tudi plačala, dano zadoščenje, ki predstavlja kompenzacijo za kršitev prepovedi trpinčenja na delovnem mestu in odpravo posledic ugotovljenega protipravnega ravnanja tožene stranke. Sodišče je pravilno presojalo in se tudi izčrpno opredelilo do ravnanj trpinčenja na delovnem mestu, ki so trajala od septembra 2019 do podaje njene izredne odpovedi v marcu 2020.
odvzem poslovne sposobnosti - delni odvzem poslovne sposobnosti - procesna sposobnost - zasebni tožilec - vložitev pritožbe - skrbnik - naknadna odobritev procesnih dejanj
Prvostopno sodišče je pravilno zaključilo, da je pritožbo vložila oseba, ki ji je delno odvzeta poslovna sposobnost, torej oseba, ki nima pravice do pritožbe in jo je zato kot nedovoljeno zavrglo.
Stališče, da naj bi zasebnemu tožilcu s tem, ko je njegova skrbnica odobrila njegovo zasebno tožbo, bilo dovoljeno samostojno nastopanje v tem postopku je v nasprotju s samim namenom odvzema poslovne sposobnosti v zvezi s sodnimi postopki, ki je v tem, da se procesno nesposobni stranki v celoti onemogoči samostojno opravljanje procesnih dejanj. Zato je utemeljeno stališče prvostopnega sodišča, da omejitev upravičenosti vložitve zasebne tožbe smiselno velja tudi za preostale vloge v postopku.
sklep o ustavitvi postopka - pritožba zoper upravno odločbo
Kljub temu, da je tožena stranka zamudila z izdajo odločbe (le-ta je bila izdana 17. 6. 2022, medtem ko je tožnica tožbo vložila 13. 6. 2022), je za odločitev v tej zadevi odločilno dejstvo, da je bila odločba izdana ter da je tožnica zoper navedeno prvostopenjsko odločbo tudi vložila pritožbo. V tem primeru je v teku postopek pred upravnim organom, kar pa preprečuje, da bi sodišče samo presojalo sporno zadevo, torej samo odločalo o obveznosti, pravici ali pravni koristi, kot to uveljavlja tožnica. Sodišče je zato utemeljeno, na podlagi 5. odstavka 80. člena ZDSS-1, z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061733
ZVEtL-1 člen 18, 23, 23/4, 24. SPZ člen 105, 105/2.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - skupni del stavbe v etažni lastnini - splošni skupni del - sporno lastništvo nepremičnine - priznanje neprerekanih dejstev - postopek po ZVEtL - odločanje na podlagi verjetnosti
Postopek za vzpostavitev etažne lastnine sicer ni namenjen reševanju spornih lastninskih položajev, vendar to ne pomeni, da sodišče ne ugotavlja za odločitev o etažiranju določene stavbe relevantnih dejstev oziroma ne presoja dokazov v zvezi s temi dejstvi. Raziskati jih mora, o lastninsko pravnih položajih pa nato odloči na podlagi dokaznih pravil, domnev in pravila o bolj verjetni pravici, ki so določeni v ZVEtL-1.
S tem, ko niso odgovorili na poziv sodišča za podajo pripomb na izvedensko mnenje, namreč predlagatelji niso priznavali navedb nasprotnih udeležencev, saj so že ob podaji predloga za vzpostavitev etažne lastnine vnaprej zanikali trditve nasprotnih udeležencev, ki so jih ti podali v odgovoru na predlog. In ker iz poročila izvedenke izhaja, da gre za sporne dele, so predlagatelji s tem, ko niso podali pripomb na ugotovitve izvedenke, priznavali le spornost razmerij in ne trditev nasprotnih udeležencev, kot smiselno izhaja iz izpodbijanega sklepa.
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2013) člen 6.
epidemija - COVID-19 - solidarnostna pomoč - namen denarne pomoči - neizpolnjevanje pogojev
Tožnik zmotno meni, da že samo dejstvo elementarne nesreče, ki ni bilo sporno (epidemija koronavirusne bolezni), zadošča za upravičenje do solidarnostne pomoči. Po pravilnem stališču sodišča prve stopnje gre ob upoštevanju namena, ki izhaja že iz same narave pravice, izrecno pa je opredeljen tudi v Razlagi Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, solidarnostna pomoč zgolj in samo tistim delavcem, ki pomoč potrebujejo, oziroma ki imajo zaradi nastanka elementarne nesreče določene težave, ki bi jih s prejemom solidarnostne pomoči lažje premostili.
denarna kazen za pooblaščenca - zloraba procesnih pravic - zavlačevanje postopka - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku)
Stranka oziroma pooblaščenec ima pravico vložiti tudi očitno neutemeljeno pravno sredstvo, pa zaradi tega načeloma ne moreta biti kaznovana.
Vsaka vložitev pravnega sredstva pomeni dejanski zastoj v postopku in ga zavleče, tudi utemeljeno pravno sredstvo, ne zgolj očitno neutemeljeno pravno sredstvo. Zato vložitev očitno neutemeljenega pravnega sredstva načeloma še ni njegova zloraba.
Pritožnika utemeljeno navajata, da je postopek z ugovorom in pritožbo trajal štiri mesece. Toliko trajajoč dejanski zastoj na račun zakonito vloženih pravnih sredstev, četudi očitno neutemeljenih, ni posegel v ustavno pravico tožnikov do učinkovitega sodnega varstva in sojenja v razumnem roku.
Bistveno je, da je sodba na podlagi pripoznave postala pravnomočna in izvršljiva. Na njej sta odtisnjeni potrdili o pravnomočnosti in o izvršljivosti. Ti potrdili ovirata vložitev pritožbe kot rednega pravnega sredstva zoper sodbo. Zato je bila pritožba tožene stranke po prvotnem pooblaščencu nedovoljena in sodišče prve stopnje jo je pravilno zavrglo.
Za pritožbeno rešitev zadeve je dejstvo, da pri tožnici uveljavljane storitve niso bile nujne v smislu določb ZZVZZ in Pravil in so bile opravljene pri zasebnem zavodu v Sloveniji, ki za opravljanje obravnavanih zdravstvenih storitev nima sklenjene koncesijske pogodbe, ključnega pomena. V takšnih okoliščinah tožnica do povračila stroškov zdravstvenih storitev v dejanski višini niti v znesku, ki bi ga toženec moral povrniti izvajalcu v javnem sistemu ni upravičena.
pritožba - pritožbeni razlogi - nedopustne pritožbene novote - nova dejstva in dokazi
Pritožnik sme v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nova dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziorma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrega odstavka 286. člena ZPP. Nova dejstva in dokazi, ki so uveljavljani v nasprotju z omenjeno določbo, so nedopustne in zato neupoštevne pritožbene novote. Skladno z navedenim pritožbeno sodišče vseh v pritožbi vsebovanih nedopustnih pritožbenih novot ni upoštevalo.
Tožnik je samska oseba in je v treh koledarskih mesecih pred vložitvijo vloge prejemal 488,54 EUR pokojnine mesečno. Ker je ob vložitvi vloge dne 21. 9. 2021 osnovni znesek minimalnega dohodka znašal 402,18 EUR, je ob uporabi ponderja 0,47 za samsko osebo pravilno povečan za 189,02 EUR na 591,20 EUR. Upoštevaje dohodek 488,54 EUR znaša razlika in s tem varstveni dodatek za priznano obdobje 102,66 EUR mesečno, kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje in pred njim tožena stranka.