ZPPSL člen 153, 153/1, 153/2, 153/3, 153/4, 154/5.ZOR člen 229, 232, 232/2.ZPP člen 224.
zahteva za varstvo zakonitosti - javna dražba - stečajni postopek - javna obljuba nagrade - unovčenje dolžnikovega premoženja - pogoji za udeležbo na javni dražbi - predložitev izjave po členu 154/5 ZPPSL - uveljavljanje napak pri javni dražbi v stečajnem postopku - tožba na neveljavnost pogodbe
Pravna podlaga za razveljavitev že opravljene javne dražbe za prodajo premoženja stečajnega dolžnika ni niti v ZPPSL niti v ZOR. Nepravilnosti v postopku prodaje se zato lahko uveljavljajo le s tožbo na neveljavnost pogodbe iz petega odstavka 154. člena ZPPSL.
Tudi za zahtevek za razpis nove javne dražbe ni pravnega temelja.
krajevna pristojnost - izrek sodišča za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti - izključna krajevna pristojnost - predhoden preizkus tožbe
Kadar se sodišče lahko izreče za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti, lahko stori to samo v fazi predhodnega preizkusa tožbe, to je, pred je tožba poslana tožencu zaradi odgovora.
zahteva za varstvo zakonitosti - plačilni nalog - pojem verodostojne listine - zapadlost (odškodninske) terjatve
Plačilni nalog lahko izda sodišče samo za zapadlo denarno terjatev, katere obstoj dokaže upnik z verodostojno listino. Takšna listina pa z vidika tožeče stranke ni faktura, ki jo je upnik tožeče stranke izdal slednji.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča
Očitki proti posameznim sodnikom oz. očitki, nanašajoči se na druge postopke, niso "drug tehten razlog" iz 67. člena ZPP, zaradi katerega lahko Vrhovno sodišče ugodi predlogu stranke za določitev drugega sodišča, ki je stvarno pristojno, za odločanje v zadevi.
pripor - sklep o priporu - neogibna potrebnost pripora za varnost ljudi - prepovedan prehod čez državno mejo
Za odgovor na vprašanje, ali je pripor neogibno potreben za varnost ljudi, je treba v vsakem konkretnem primeru ugotoviti in presoditi okoliščine, povezane z odnosom do oškodovancev, načinom ravnanja z njimi in pogoji, katerim so bili izpostavljeni, ter druge okoliščine, ki so značilne za primer. Šele na podlagi tako ugotovljenih okoliščin in ob upoštevanju načina storitve kaznivih dejanj ter osebnih lastnosti obdolženca je omogočeno zanesljivo sklepanje, da nevarnost ponovitve teh kaznivih dejanj pomeni ogrožanje varnosti ljudi.
URS člen 20, 20/1.ZKP člen 201, 201/1-3, 420, 420/2.
pripor - ponovitvena nevarnost - protiustavnost določb ZKP o priporu - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ne drži, da je priporni razlog ponovitvene nevarnosti v ZKP določen neprecizno in zelo abstraktno in zato nima podlage v 20. členu URS, zaradi česar je v nasprotju z njo.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - pritožbeni razlogi - izvajanje dokazov - zaslišanje prič - nedovoljena vprašanja - kršitev pravice do obrambe - načelo proste presoje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V 386. členu ZKP je določena zakonska domneva, da pritožba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi kršitve kazenskega zakona, ki se poda v korist obdolženca, obsega tudi pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji. Ker je navedena pritožbena razloga zagovornica uveljavljala v pritožbi, sodišče druge stopnje ni storilo bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, ko je odločilo, da se pritožbi zagovornice zoper sodbo delno ugodi (glede odločbe o kazni), v obrazložitvi pa je izrecno navedeno, da so vsa zatrjevanja v pritožbi zavrnjena.
pripor - begosumnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbo zgolj ene od okoliščin, ki jih je sodišče upoštevalo pri presoji obdolženčeve begosumnosti, zagovornik podaja presojo dejanskega stanja, ki se razlikuje od tiste v izpodbijani pravnomočni odločbi. Iz tega razloga zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko obsojenec zatrjuje, da je zanetil le en požar ne pa tudi ostalih ter da petard sploh ni imel, uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
ZKP člen 201, 201/1-1, 201/1-3, 371, 371/1-11, 420, 420/2.
pripor - begosumnost - ponovitvena nevarnost - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi in zapisnikom o zaslišanju obdolženca - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Podana naj bi bila bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, saj je v razlogih pravnomočnega sklepa navedeno, da se obtoženec počuti ogroženega od sosedov, čeprav dobesedno take izjave na zaslišanju ni podal. Ker pa je povedal, da je njegova bivša žena večkrat govorila Z.K.-ju, da on (obtoženec) že predolgo živi in da je njegova soseda večkrat ščuvala Z.K. proti njemu, je sodišče očitno na podlagi teh okoliščin ocenilo, da se obtoženec počuti ogroženega od sosedov. Navedena kršitev zato ni podana.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper odločbo o izročitvi tujca tuji državi
Kazenski postopek zaradi kaznivih dejanj, zaradi katerih je Republika Italija zaprosila za izročitev F.F., v Republiki Sloveniji zoper njega sploh ni tekel in zato tudi ni mogel biti pravnomočno končan. Pogoj za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti iz 1. odstavka 420. člena ZKP zato ni izpolnjen.
pripor - ponovitvena nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Glede na zagovornikove navedbe, da bi bila prisotnost obdolženca v kazenskem postopku dosežena z uporabo milejšega ukrepa, ker je obdolženec med postopkom dal obljubo, da se bo odzival na pozive sodišča, da bo sporočal svoje bivališče in da se ne bo izogibal postopku, je treba upoštevati, da pripor ni bil podaljšan iz razloga begosumnosti po 1. točki 1. odstavka 201. člena ZKP ampak iz razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP.
nedovoljeni dokazi - izločitev listin, na katere se sodba ne sme opirati - priče - oprostitev pričanja - posredni dokazi - načelo proste presoje dokazov - pravica do sodnega varstva - nepristransko sodišče - izločitev sodnika - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Med obvestila, ki jih je treba izločiti iz spisa v skladu z določbo 3. odstavka 83. člena ZKP, ne spadajo obvestila, ki so jih organom za notranje zadeve dale osebe o tem, kar so jim sicer privilegirane priče povedale o dogodku. Gre za primere, ko oseba, ki kasneje postane privilegirana priča, o dogodku, v zvezi s katerim takrat ali kasneje teče kazenski postopek, seznanja osebe, ki niso uradne osebe (sosede, znance, naključne opazovalce, novinarja itd.). Morebitne izjave teh tretjih oseb, dane policiji, se ne izločijo iz spisa, sodišče pa lahko svojo odločitev opre na njihove izpovedbe o tem, kar jim je o dejanju povedala privilegirana priča.
Če se privilegirana priča iz 2. točke 1. odstavka 236. člena ZKP odreče pričevanju, je treba izločiti oziroma se ne smejo uporabiti obvestila, ki so jih take priče dale organom za notranje zadeve. Po analogiji, ki jo sprejema ustaljena sodna praksa, to velja tudi za obvestila, dana drugim uradnim osebam.
pripor - pritožba zoper sklep o priporu - odločanje o več pritožbah zoper sklep o priporu - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pritožbeni organ praviloma odloča o vseh pritožbah istočasno. Če pa gre za pritožbo zoper sklep o odreditvi pripora, je treba pri njenem pošiljanju izvenobravnavnemu senatu in odločanju o njej upoštevati roke, določene v 4. in 6. odstavku 202. člena ZKP. S tem ko je preiskovalna sodnica obdolženčevo pritožbo predložila senatu, ne da bi čakala na potek roka za vložitev pritožbe zagovornikov, in ko je senat takoj odločil o njej, z drugim sklepom pa je odločil tudi o kasneje vloženi pritožbi zagovornikov, ni bila storjena bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 7. in 11. točke 371. člena ZKP.
pripor - ponovitvena nevarnost - varnost ljudi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navajanjem okoliščin, zaradi katerih pri obtožencu ni več nevarnosti ponovitve kaznivih dejanj, vložnica uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kar pa ni razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Sklep o odreditvi pripora obsega opis obdolžencu očitanih kaznivih dejanj, navedbo konkretnih dokazov ter podatkov, iz katerih izhaja utemeljen sum, da jih je storil, navedbo dejstev, ki so odločilna za oceno obstoja pripornega razloga ponovitvene nevarnosti (objektivne in subjektivne okoliščine), razloge o tem, zakaj je odreditev pripora neogibno potrebna za varnost ljudi ter ugotovitev sorazmerja med posegom v obdolženčevo pravico do prostosti na eni in zagotavljanjem varnosti ljudi na drugi strani. Zaradi navedenega ne drži, da izpodbijani pravnomočni sklep nima razlogov o dejstvih, ki so z vidika določb 1. odstavka 201. člena ZKP in 3. točke istega člena ter 2. odstavka 202. člena ZKP odločilna za odreditev pripora.
pripor - ponovitvena nevarnost - varnost ljudi - podaljšanje pripora pred izdajo sklepa o preiskavi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Senat okrožnega sodišča je o podaljšanju pripora po določbi 2. odstavka 205. člena ZKP odločil pred izdajo sklepa o uvedbi preiskave. Čeprav določbe 205. člena ZKP odločitve o podaljšanju pripora izrecno ne vežejo na izdajo navedenega sklepa, ravnanje sodišča ni pravilno.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21516
ZKP člen 361, 361/1, 420, 420/2.KZ člen 49, 49/2.
pripor ob izreku sodbe - trajanje pripora - navedba o trajanju pripora v izreku sklepa - vštevanje pripora - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Čeprav sodišče ob izreku sodbe, s katero obsodi obtoženca na kazen zapora, v izreku sklepa o odreditvi ali podaljšanju pripora ne navede, da sme pripor trajati do pravnomočnosti sodbe, vendar najdalj do izteka časa kazni zapora, tak sklep ni nezakonit. Trajanje pripora je v takem primeru povsem jasno določeno v 6. odstavku 361. člena ZKP.
Sodišče je v kazenskem postopku, v katerem je obtoženec v priporu, za obravnavano kaznivo dejanje izreklo kazen zapora, preklicalo pa je tudi pogojni odpust s prestajanja kazni zapora po drugi pravnomočni sodbi, ter nato v skladu z določbo 3. odstavka 110. člena ter 2.
točke 2. odstavka 47. člena KZ izreklo enotno kazen. V takem primeru se glede na določbo 2. odstavka 49. člena KZ čas, prebit v priporu, všteva v izrečeno kazen zapora (in ne določeno), zato lahko pripor traja najdalj do izteka enotne kazni zapora.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodnika
Delavec sodišča ne more vplivati na sojenje, sorodnik delavca pa ni v nikakršnem razmerju s sodnikom. Zato navedena okoliščina ni razlog za dvom o nepristranosti sodnika.