izpodbijanje dejanskih ugotovitev v reviziji - nova dejstva in novi dokazi - pravilna uporaba materialnega prava
Račun, ki ga je izstavila firma H. I., je ena od dokaznih listin, ki bi sama po sebi dokazovala, da je tožeča stranka stopila v poslovno razmerje s to firmo. Vendar je ta račun v nasprotju z vsemi ostalimi dokazi, o katerih je bilo govora doslej. Stvar dokazne ocene je, katerim od nasprotujočih si dokazov da sodišče večjo veljavo. Sodišči prve in druge stopnje sta dokazno oceno napravili in sta se pri tem obrazloženo oprli na dopise, ki jih je v svojem imenu pisal toženec, ne pa na račun, ki ga je izstavil v imenu svoje firme.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi možne združitve pravd
Zgolj procesna možnost (ki ni obveznost) da sodišče združi več pravd med istimi osebami po določilu 300. člena ZPP, delegacija drugega sodišča ni utemeljena na podlagi 67. člena ZPP.
Ker je tožnik vložil pritožbo naslednji dan po izteku pritožbenega roka, jo je pritožbeno sodišče, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje, na podlagi določbe 352. člena ZPP v zvezi s 16. členom ZUS, zavrglo kot prepozno.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - nedenarni tožbeni zahtevek - premoženjski spor - vrednost revizijsko izpodbijanega dela pravnomočne sodbe
Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki je odločilna za dovoljenost revizije (drugi odstavek 367. člena ZPP), se v premoženjskem sporu z nedenarnim zahtevkom presoja po razmerju med tožbenim zahtevkom in tistim njegovim delom, ki je sporen v revizijskem postopku, torej v deležu (izraženem v ulomku ali odstotkih) od ocenjene ali določene (drugi in tretji odstavke 44. člena ZPP) vrednosti spornega predmeta.
pogodba o delu - odgovornost za stvarne napake - skrite napake - jamčevanje za napake fasade - rok za grajanje napak - skrbnost dobrega strokovnjaka
Materialno pravo sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili. Pravdni stranki soglašata, da sta toženca kot prevzemnika posla zgradila fasado na hiši tožnikov in da sta tožnika plačala opravljeno delo, zato so pravilno uporabljena določila XII. poglavja ZOR, ki urejajo pogodbo o delu (člen 600 - 630 ZOR). Ker sta sodišči na podlagi izvedenih dokazov ocenili, da izdelana fasada ne ustreza veljavnim standardom in ni uporabljen primerni material za toplotno izolacijo ter da zaradi tega nastajajo škodljive posledice, sta odgovorna za napake.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21437
KZ člen 126, 126/2-3, 270. KZ (1977) člen 45, 45/1-c, 45/1-č, 65, 65/2. ZKP (1977) člen 52, 52/1, 53, 53/2.
zastaranje kazenskega pregona - zasebna tožba - uradna oseba - grdo ravnanje - učitelj - kršitev človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic - rok za vložitev zasebne tožbe
Določba 3. točke 2. odstavka 126. člena KZ zajema primere, ko oseba, ki sama po sebi nima statusa uradne osebe, v določenih primerih opravlja dejanja, kakršna sicer opravlja uradna oseba. Glede na to bi tudi učitelj lahko imel v določenih primerih lastnost uradne osebe, npr. ko izdaja spričevala, diplome in morebitne druge uradne listine, pri čemer bi veljal takšen status le v zvezi s temi delovnimi dolžnostmi. Pri opravljanju pedagoškega dela, katerega vsebina je poučevanje, vzgoja in tudi zagotavljanje discipline, pa učitelj ni uradna oseba.
premoženjska škoda - posedanje zgradbe - posedanje tal zaradi rudarjenja - odmera odškodnine po prostem preudarku sodišča - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti
Vrhovno sodišče v okviru materialnopravne presoje sodbe po uradni dolžnosti (371. člen ZPP) nima pomislekov v pravilnost prve sodbe, ki je ugotovila višino premoženjske škode na dan 02.03.2000, ko jo je ocenil izvedenec, datum 10.03.2000 pa je dan, ko je pooblaščenec tožene stranke prejel pisno izvedenčevo mnenje (tako izhaja iz povratnice v spisu). Ker drugi odstavek 189. člena ZOR predpisuje, da se povračilo škode odreja po znesku ob izdaji (in ne na dan izdaje) sodne odločbe in ker je razmak od cenilnega poročila do izdaje sodbe kratek, povzročili pa so ga predvsem neutemeljeni ugovori tožene stranke, je sodišče pravilno prisodilo tek zamudnih obresti po tožbenem zahtevku.
Sama graja mnenja izvedenca z Gradbenega inštituta ZRMK v Ljubljani, ki temelji na dejanskih ugotovitvah, da 350 metrov severno od stanovanjske hiše tožnikov poteka skrajni južni odlomni rob vdornega (rušnega) območja jame Zakol in da je v letih 1986-1996 nastala južno od obstoječega odlomnega roba nova razpoka, ki dokazuje, da je rušenje in posedanje terena na območju jame Zakol še vedno zelo aktivno in se nadaljuje, tako da se južni odlomni rob pomika proti jugu, pa logično utemeljuje vzročno zvezo med rudarjenjem tožene stranke in škodo na hiši tožnikov. Pri tem je odgovornost tožene stranke podana (in tudi ni izpodbijana), višino škode pa je sodišče ugotovilo z izvedencem J. K.. Ugotavljanje kakšna je armatura hiše in kvaliteta gradbenega materiala, pri kateri vztraja tožena stranka, za ugotovitev škode ni potrebno, ker je izvedenec izhajal iz dejstva, da bo treba objekt, ki je vreden 10.500.855 tolarjev porušiti, toda ker je nekaj časa še mogoče stanovati v njem, je priznal škodo na stanovanjski hiši 80 % cenilne vrednosti. Preizkušanje armatur in vgrajenega materiala zato ni odločilno, poleg tega pa ima sodišče po 216. členu ZPP pravico, da odloči po prostem preudarku v primeru, če se škoda ne da ugotoviti ali bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Revizija je izredno pravno sredstvo, ki je po 367. členu ZPP dovoljeno proti pravnomočni sodbi, torej potem, ko je bila izčrpana pravica do pravnega sredstva, ki je predvidena v 25. členu URS. Zato je mogoče vložiti revizijo samo v tistih primerih, ki jih določa ZPP. Po drugem odstavku 367. člena ZPP je revizija v premoženjskih sporih dovoljena samo, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 tolarjev in v posebej naštetih primerih iz tretjega odstavka tega člena, med katerimi pa ni našteta tožba zaradi sklenitve prodajne pogodbe. V konkretni zadevi je tožeča stranka v tožbi označila vrednost spornega predmeta 921.044 tolarjev, kolikor znaša kupnina, in tožena stranka temu ni ugovarjala. Navedena vrednost ne presega 1.000.000 tolarjev, zato ne omogoča revizije.
dovoljenost revizije - premoženjskopravni spor - izpraznitev stanovanja po SZ - odpoved stanovanjskega razmerja po SZ - revizija zoper sklep - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Za izpraznitveni zahtevek, ki ga je tožeča stranka postavila kot glavnega 02.02.1994, ni navedla vrednosti spornega predmeta, s čimer si ni zagotovila pravice do revizije (drugi odstavek 180. člena ZPP oziroma drugi odstavek 186. člena ZPP 1977). Za odpovedni zahtevek pa je navedla vrednost spornega predmeta 81.000 SIT, kar ni zadostno glede na poprej navedeno mejo milijon tolarjev. Povedano pomeni, da je revizijo vložila zoper sodbo, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti (drugi odstavek 374. člena ZPP).
izvajanje dokazov po uradni dolžnosti - načelo proste presoje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni
Zahteva za varstvo zakonitosti trdi, da bi sodišče tudi po lastni presoji moralo izvesti dokaz z izvedencem na način, naveden v zahtevi. Zagovornica pa pri tem prezre, da sodišče glede na načelo proste presoje dokazov samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost (1. odstavek 18. člena ZKP). Ker je izvedlo dokaze, za katere je ocenilo, da so pravno relevantni - tudi tiste, za katere je presodilo, da so odločilni za oceno obsojenčevega zagovora in oceno verodostojnosti oškodovankine izpovedbe -, ni kršilo obsojenčeve pravice obrambe.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21611
EKČP člen 6, 6/3-d. ZKP (1977) člen 7, 7/2, 156, 156/1, 168, 168/4, 168/8.ZKP člen 8, 8/1, 178, 178/4, 178/7, 334, 340, 340/1-1, 420, 420/2. KZ (1977) člen 54, 54/2.
glavna obravnava - branje zapisnikov o izpovedbah prič - nujna preiskovalna dejanja - uporaba svojega jezika v postopku - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - lahka telesna poškodba - sostorilstvo
Oškodovanka je bila zaslišana v okviru nujnih preiskovalnih dejanj, o naroku niti zagovornik niti obsojenec, ki je bil takrat že osumljen kaznivega dejanja, nista bila obveščena, zapisnik o njeni izpovedbi pa je bil na glavni obravnavi prebran. Ker obsojenec in zagovornik nista imela možnost postavljati vprašanja obremenilni priči, je bila s tem kršena obsojenčeva pravica do obrambe po 2. odstavku 371. člena ZKP, ki pa mora biti take narave, da je vplivala na zakonitost sodbe.
Pravico priče iz 1. odstavka 8. člena ZKP, da pri preiskovalnih in drugih sodnih dejanjih ter na glavni obravnavi uporablja svoj jezik, je treba razlagati tako, da ni nujno, da gre za njen materin jezik, ampak da razume in govori jezik, v katerem izpoveduje.
Sodišče pri opisu kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po 2. v zvezi s 1. odstavkom 54. člena KZ-77 iz obtožnega predloga ni povzelo besedila "pri čemer so bile dane poškodbe prizadejane na tak način, s katerim se lahko telo hudo poškoduje" in ni obrazložilo, zakaj je tako ravnalo. Kljub temu pa je ravnanje obsojencev treba opredeliti po 2. odstavku omenjenega člena, saj je opis dejanja tak, da je že iz načina poškodovanja zaradi možnih prelomov kosti ter zaradi možnosti šoka zaradi ožganja stegna s cigaretnim ogorkom, razvidno, da so bile poškodbe prizadejane na način, s katerim se lahko telo hudo poškoduje.
Potem ko je sodišče v ravnanju obsojencev našlo vse elemente sostorilstva, ni nujno, da bi moralo ugotoviti tudi, katero od naštetih poškodb je povzročil posamezni od njiju.
Tožnik bi moral vložiti tožbo v 30 dneh od izbrisa iz registra stalnega prebivalstva (26.2.1992) in je zato tožbo, vloženo 16.5.2002, sodišče prve stopnje pravilno zavrglo po določbi 2. točke 1. odstavka 34. člena ZUS, kot prepozno.
Če zahtevana sprememba lokacijskega dovoljenja vpliva na sanitarne pogoje, je potrebno presoditi vpliv celotnega objekta na pogoje, ki jih določa PUP, ne le vpliv zahtevane spremembe.
ZOR člen 186, 189, 189/2, 200, 203, 277, 324.OZ člen 299.
telesne bolečine - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - sprememba sodne prakse - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - načelno pravno mnenje - individualizacija odškodnine - zakonske zamudne obresti - pravična odškodnina kot pravni standard - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - odškodnina za gmotno in negmotno škodo
V zvezi z izvajanjem revizije tožeče stranke o zapadlosti terjatev za plačilo denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo se sodišče v celoti strinja s tem, da pride tožnik v zamudo tedaj, ko obveznosti ne izpolni v roku, ki je določen za izpolnitev. Če rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo, ko upnik zahteva od njega, naj izpolni obveznost (324. člen ZOR oziroma 299. člen sedaj veljavnega Obligacijskega zakonika (OZ). Toda vse navedeno pri doslej uveljavljeni sodni praksi ni vplivalo na datum, od katerega so sodišča prisojala zamudne obresti. Argumenti, ki jih ponuja revizija, so strokovno utemeljeni in prepričljivi, toda pri spremembi uveljavljene sodne prakse je treba upoštevati, da morajo biti enaki primeri obravnavani enako, različni pa različno. Zato je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na občni seji dne 26.06.2002 sprejelo načelno pravno mnenje, po katerem je mogoče priznati zamudne obresti od denarne terjatve za nepremoženjsko škodo od uveljavitve OZ dne 01.01.2002 dalje. Pravno mnenje določa tudi obrestno mero zamudnih obresti, tako da v času veljavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO - A Ur. l. RS, št. 109/2001) ni dvojne valorizacije.
Ker je tožena stranka ugovarjala, da je bila tožnica nezmožna za delo le en mesec, med obravnavo dne 02.03.2000 pa sta se pravdni stranki sporazumeli "da pripada tožnici na račun materialne škode 70.000 tolarjev do sedaj" in nista navedli datuma, od katerega naj tečejo obresti, je sodišče prve stopnje pravilno prisodilo tožeči stranki iz naslova premoženjske škode 70.000 tolarjev in obresti od prvega zahtevanega zneska 200.000 tolarjev od 02.09.1997 do plačila. Tako je ocenilo poravnavo tudi sodišče druge stopnje, ki je pojasnilo, da je bil sklenjen le sporazum o višini škode, ne pa tudi o začetku tega zamudnih obresti, da pripadajo tožeči stranki zamudne obresti po 186. členu ZOR in da prisojeni tek zamudnih obresti po tožbenem zahtevku celo presega datum končanega bolniškega staleža.
ZDen člen 5, 72, 72/1.ZD člen 106. Odlok Občinskega ljudskega odbora Kranj o kmetijski oskrbnini.
denacionalizacijski upravičenec - grožnja, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti - napake volje - darilna pogodba - kmečka oskrbnina
Dejstvo, da je denacionalizacijska upravičenka z darilno pogodbo sklenjeno po občinskem odloku o kmetijski oskrbnini, s katero so prešle vse (ne)obdelovalne površine kmetije v državno last, pridobila pravico do oskrbnine; da pogodbe ni izpodbijala ne upravičenka ne njeni polnoletni otroci; da ni izkazano, da bi bil kdo izmed njih pripravljen preživljati upravičenko - ne preprečujejo vrnitve premoženja na podlagi 5. člena ZDen.