CIVILNO PROCESNO PRAVO - ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00087491
ZPP člen 13, 13/1, 206, 206/1, 206/1-1, 212. ZEKom-1 člen 23, 23/1, 238. ZEKom-2 člen 306.
prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - elektronska komunikacijska infrastruktura - služnost v javno korist - služnost graditve, postavitve in obratovanja elektronskega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture - pogodbena ustanovitev služnosti - bazna postaja, namenjena telekomunikacijskim storitvam - prenehanje služnosti - prehodne določbe zakona - trditveno in dokazno breme
Razmerje prejudicialnosti v smislu 13. člena ZPP in 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP je podano samo, če pravno razmerje oziroma pravica, od obstoja katerih je odvisna odločba o glavni stvari, že obstaja v času odločanja. Ne gre za predhodno vprašanje v smislu navedenih zakonskih določb, če se bo to razmerje oziroma pravica šele oblikovalo.
Pravdni stranki sta v služnostni pogodbi uredili njeno trajanje (za določen čas do 19. 3. 2021) in možnost avtomatičnega podaljševanja vsakokrat za dodatno leto ter določili pravico obeh strank do odpovedi pogodbe in način postopanja pogodbenih strank v primeru, ko ena od njiju želi preprečiti avtomatično podaljšanje trajanja služnostne pogodbe za dodatno leto. Dejstvo, da sta se stranki pogajali o sklenitvi nove služnostne pogodbe po zaključku rekonstrukcije tožničinega objekta za stalno bazno postajo z večletnim trajanjem, zaradi česar je tožena stranka pričakovala, da bo takšna pogodba tudi sklenjena, ne spremeni zaključka, da je tožeča stranka služnostno pogodbo odpovedala v skladu s pogodbeno predvidenim postopkom, zaradi česar po 19. 3. 2022 ni prišlo do podaljšanja trajanja služnostne pogodbe za dodatno leto, temveč je služnostna pogodba prenehala veljati.
Pogodbeno dogovorjenega trajanja služnosti oziroma pogodbeno dogovorjenega načina prenehanja služnosti ni mogoče obiti s sklicevanjem na zakonsko prehodno določbo, ki je namenjena ureditvi položajev iz preteklosti, ko so bila telekomunikacijska omrežja pogosto grajena brez pridobitve služnosti in zgolj na podlagi pisnega soglasja lastnikov zemljišč za postavitev omrežja na teh zemljiščih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00087784
SPZ člen 66. OZ člen 198. ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15.
nepremičnina v solastnini - upravičenja solastnika - uporaba tuje stvari v svojo korist - neupravičena pridobitev - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - korist in prikrajšanje solastnika - očitek protispisnosti - kršitev razpravnega načela - kršitev pravice do izjave v postopku
Utrjeno je stališče, da je uporabnina posledica, ki sledi kršitvi pravice ali objektivni nezmožnosti imeti stvar v posesti in jo uporabljati sorazmerno svojemu deležu. Za to presojo je v razmerjih med solastniki treba ovrednotiti ravnanje solastnikov v luči kohabitacijskih načel iz 66. člena SPZ, temeljnih načel obligacijskega prava in izravnalne pravičnosti. Že Vrhovno sodišče je v II Ips 55/2023 navedlo, da je zlasti v primerih, ko zaradi narave stvari hkratna ali deljena uporaba stvari ni mogoča, pravzaprav nujen dogovor med solastniki. Sodišče je torej med pomembne okoliščine pravilno umestilo prizadevanja solastnikov za sklenitev dogovora.
motenjski spor - predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - ugovor zoper sklep o izdaji začasne odredbe - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - restriktiven pristop - motilno dejanje - voda - zdravstvene težave
Ocena sodišča prve stopnje, da je začasna odredba še vedno potrebna in ni podlage za njeno razveljavitev, četudi je toženec po izdaji začasne odredbe ravnal v skladu z njo, ne prepriča, saj toženec trdi, da do zatrjevanega motilnega dejanja sploh ni prišlo. Razlog, da je tožnica po izdaji začasne odredbe imela na voljo toplo vodo, pa je v tem, da topla voda takrat ni bila porabljena s strani drugih uporabnikov.
vlaganje v nepremičnino - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - stvarnopravni zahtevek - zastaranje zahtevka
Zaključek sodišča prve stopnje, da je predmetni zahtevek zastaral, je materialno pravno zmoten, saj navedenega denarnega zneska ni mogoče obravnavati kot obligacijskega po takratnem ZOR oz. niti po sedanjem OZ.
Tožnica uveljavlja izplačilo svojega deleža na skupnem premoženju skladu z 59. členom ZZZDR.
Tožnica namreč uveljavlja civilno delitev tega premoženja tako, da ji večinski lastnik izplača delež, ki predstavlja delež na skupnem premoženju. Zgolj zaradi vtoževanja denarnega zneska, ki predstavlja ekvivalent njenega deleža na skupnem premoženju, ki sta ga s tožencem vlagala v premoženje tretje osebe, zahtevek ne izgubi stvarnopravne narave in zaradi tega spor ne postane obligacijski.
POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00087130
SPZ člen 118, 118/4, 118/4-2.
pogodba o upravljanju - skupni deli stavbe - zakonske dolžnosti upravnika - dobava električne energije - pogodba o dobavi električne energije
Med posle, potrebne za nemoteno uporabo skupnih delov stavbe, sodi tudi zagotavljanje električne energije. Brez rednih dobav elektrike redno vzdrževanje in obratovanje skupnih delov ni mogoče. Zato je tožnica imela podlago za sklenitev pogodbe za dobavo električne energije že na podlagi Pogodbe, po kateri je dolžna skrbeti za nemoteno uporabo skupnih delov.
Skladno z določbo 115. člena ZPP lahko sodišče narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter osebi onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. V tem primeru mora oseba predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00087251
ZVEtL-1 člen 12, 12/3, 13, 13/6, 28, 32. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - vzpostavitev etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - stanovanje - posamezni del stavbe - splošni skupni del - pripombe na elaborat - neopredelitev do odločilnih dejstev - delitev stvari
V izpodbijanem sklepu, s katerim je ugotovilo, da je elaborat primerna strokovna podlaga za evidentiranje sprememb v katastru nepremičnin, bi sodišče moralo odgovoriti, zakaj je katastrska delitev pritožničinega stanovanja na dva dela primerna in potrebna za rešitev zadeve. Njene sem usmerjene pripombe namreč niso očitno neutemeljene oz. pravno nepomembne. Posebno zato, ker se v tem postopku vzpostavlja nedokončana etažna lastnina.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - pravica uporabe - način pridobitve lastninske pravice - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - uporaba kriterijev - obseg pripadajočega zemljišča - vsebina upravnih aktov - urbanistični red - stavba, zgrajena pred drugo svetovno vojno (predvojna stavba) - objekt zunanje ureditve - pomožni objekt - stanovanjska stavba - zavrnitev pravno nepomembnega dokaznega predloga
Pritožbi neutemeljeno očitata neuporabo kriterijev, ki so v zakonu navedeni le primeroma in sodišče niti ni dolžno uporabiti vseh.
motenje posesti - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - pravica do izjave - dokazna ocena - zmotna presoja dokazov
Razlogi, ki jih je za zavrnitev dokaznega predlaga navedlo sodišče prve stopnje, tako dejansko predstavljajo vnaprejšnjo dokazno oceno zavrnjenega dokaznega predloga. Takšen razlog je po ustaljeni sodni in ustavnosodni praksi nedopusten.
nujna pot - trasa nujne poti - nadomestilo za nujno pot - povezava z javno cesto - poseg v lastninsko pravico - potrebe gospodujočega zemljišča - spremenjene okoliščine
Soglasje lastnika ni zakonski pogoj za določitev nujne poti.
Sodišče upošteva vse okoliščine primera tako, da je odločitev čim bolj pravična in sorazmerna, saj nujna pot pomeni velik poseg v lastninsko pravico.
Sodišče prve stopnje je primerno upoštevalo uveljavljeno stališče teorije, da mora z ustanovitvijo nujne poti nastati za gospodujoče zemljišče večja korist, kot bi znašala škoda, ki zaradi ustanovitve nujne poti nastane na obremenjeni nepremičnini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00086679
SZ-1 člen 2, 24, 30.
spor majhne vrednosti - upravnik - stanovanjsko poslovna stavba - površina objekta - najemnik - pasivna legitimacija - obratovalni stroški - ključ delitve
Zaključek prvostopenjskega sodišča, da gre po SZ-1 za stanovanjsko-poslovno stavbo, je torej pravilen. Ob tem so materialnopravna podlaga plačila stroškov upravljanja, vzdrževanja in obratovanja določbe SZ-1. Toženkina pasivna legitimacija je v izpodbijani sodbi tako pravilno osnovana na določbi četrtega odstavka 24. člena SZ-1, ki določa primarno obveznost za plačilo vseh terjatev iz naslova obratovanja večstanovanjske stavbe v breme najemnika in ne etažnega lastnika.
Če bi tožnica želela od toženke kot najemnice izterjati ne samo obratovalne stroške, temveč tudi druge stroške (tj. stroške vzdrževanja in upravljanja ter plačila v rezervni sklad) bi - kot je pravilno pojasnjeno v 15. točki obrazložitve sodbe - prvostopenjskemu sodišču morala predstaviti in dokazati (tudi) vsebino najemne pogodbe, ki določa takšno obveznost toženke, pa tega ni storila.
ZPSPP člen 29, 29/3. ZPP člen 435, 435/2, 436, 436/2.
zahteva za izpraznitev poslovnega prostora - nalog za izpraznitev poslovnega prostora - ugovor zoper nalog - sklep o razveljavitvi izpraznitvenega naloga - zahteva za obrazloženost ugovora
V tej fazi postopka je bila naloga sodišča (zgolj) v presoji obrazloženosti (oz. utemeljenosti) toženčevega ugovora. Predhodni preizkus tožbe in s tem tudi aktivne legitimacije tožnikov ter njune pravne koristi, je prepuščen sodišču prve stopnje v nadaljnjem kontradiktornem pravdnem postopku.
prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - začasna odredba v postopku zaradi motenja posesti - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba
Odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe temelji na presoji, - da je verjetnost terjatve izkazana, - da je izdaja ureditvene začasne odredbe, ki se po vsebini prekriva s tožbenim zahtevkom, dopustna le v primerih, ko bi zaradi nastanka težko nadomestljive škode ali sile kasnejše sodno varstvo ostalo brez pomena in je v primeru kasnejše zavrnitve zahtevka možna vzpostavitev prejšnjega stanja, - da tožnica ni verjetno izkazala nastanka težko nadomestljive škode, - da urejevalna začasna odredba ne more temeljiti na tehtanju posledic iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, - da so verjetno izkazane posledice izdane začasne odredbe na toženkini strani težje od posledic neizdaje začasne odredbe na tožničini strani in - da v primeru neizdaje začasne odredbe kasnejše sodno varstvo ne bo ostalo brez pomena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00086890
ZVEtL-1 člen 30, 30/3.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - predhodno vprašanje - pogoji za prekinitev postopka - prekinitev postopka - vzpostavitev etažne lastnine - načelo ekonomičnosti postopka
Načeloma drži, da se po veljavni zakonodaji, ki je citirana v pritožbi, pripadajoče zemljišče lahko ugotavlja tudi k stavbi, ki ni v etažni lastnini. Vendar ni pritožbeno izpodbijano, da za konkretno stavbo že teče postopek vzpostavitve etažne lastnine, zato bi bilo določanje pripadajočega zemljišča k stavbi v navidezni solastnini nesmiselno, pa tudi ni dopustno na takšen način kopičiti sicer izključujočih pravnih podlag.
Glede na izvedensko poročilo o tlorisu stavbe in zemljišču pod stavbo, bo sodišče v postopku vzpostavitve etažne lastnine moralo skladno s tretjim odstavkom 30. člena ZVEtL-1 ustanoviti stavbno pravico. Vendar jo bodo predlagatelji, če se bo izkazalo, da so lastniki tudi tistega dela zemljišča, ki ga stavbna pravica pokriva, v zato določenih postopkih lahko ukinili oziroma izbrisali, saj očitno ne bo več potrebna.
ZG člen 17a, 17a/2. ZPP člen 2, 2/2, 8, 21, 21/1. SPZ člen 28, 43, 43/3. Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (2010) člen 5, 5/2, 6, 6/2.
priposestovanje lastninske pravice - opravičljiva zmota priposestvovalca - dobrovernost priposestvovalca - mejna obravnava
Tožnika namreč ne zahtevata ureditve sporne meje zaradi nejasnosti in neprepoznavnosti mejne linije, temveč lastninsko pravico na točno določenem delu zemljišča. Ker ne gre za primer, kot ga ureja prvi odstavek 21. člena ZPP, jima sodišče ne sme odreči sodnega varstva v pravdi, temveč mora o tožbenem zahtevku odločiti (drugi odstavek 2. člena ZPP). Tudi sicer po sodni praksi nepravdni postopek za ureditev meje ne predstavlja ovire za vložitev lastninske tožbe na podlagi priposestvovanja sporne nepremičnine.
delna zamudna sodba - stvarna služnost poti - ugotovitev obstoja stvarne služnosti po več služečih zemljiščih - priposestvovana stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti poti - enotni sosporniki - pasivna legitimacija - sklepčnost tožbe
V skladu z ustaljeno sodno prakso lastniki služečih nepremičnin niso nujni in enotni sosporniki.
Sodišče je drugi toženki pravilno vročilo tožbo in jo opozorilo na posledice, če nanjo ne bo odgovorila. Tudi če je nepremišljeno štela, da njen položaj varuje že odgovor na tožbo prvega toženca ali seznanjenost sodišča z okoliščinami glede poti iz drugih postopkov, ne gre za opravičljivo zmoto, zato mora posledice opustitve odgovora na tožbo nositi sama.
solastnina - delitev nepremičnine v solastnini - spor o velikosti deležev in predmetu delitve - prekinitev nepravdnega postopka - napotitev na pravdo - zemljišče v kompleksu - medsebojna povezanost - verjetnost pravice - spor o lastništvu zemljišča - dokazovanje lastništva zemljišč - stanje vpisov v zemljiški knjigi - drugačno zemljiškoknjižno stanje - oblikovanje zahtevka v kasnejši pravdi - prosto oblikovanje tožbenega zahtevka
Njegovo pravico je štelo za manj verjetno, ker zatrjuje drugačno lastniško stanje te nepremičnine, kot sicer izhaja iz zemljiške knjige kot javne nepremičninske evidence.
Iz grafičnega prikaza parcel v evidencah GURS, v katere je ob reševanju pritožbe vpogledalo pritožbeno sodišče, je razvidno, da gre pri vseh treh parcelah za strnjen in medsebojno povezan kompleks nepremičnin, kar narekuje enotno in hkratno urejanje lastninskih razmerij na teh nepremičninah, posledično pa je pravilna tudi odločitev o prekinitvi postopka v celoti.
Sodišče je zaključilo, da je soposest stanovanja potekala na način, da je toženec o svojem nameravanem prihodu obvestil tožnico, ki je njegovo voljo spoštovala. Gre torej za način souporabe stanovanja in se obvestilo o uporabi nanaša na samo vsebino posesti, tožnica pa ima pravico do varstva soposesti na način in v obliki kot jo je imela pred motilnim ravnanjem. Zato je odločitev sodišča o vzpostavitvi v prejšnje stanje tudi v tem delu pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO
VSL00086834
ZUreP-2 člen 206, 206/3, 206/3-3, 207, 207/6. ZPP člen 24, 24/3. OZ člen 190.
razlastitev nepremičnine - stvarna pristojnost - ugovor stvarne pristojnosti - postopek za določitev odškodnine zaradi razlastitve - razlastitev s plačilom odškodnine - višina odškodnine - oblike odškodnine - denarna odškodnina zaradi razlastitve - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - odškodnina za izgubljeni dobiček zaradi razlastitve - sporazum o odškodnini ali nadomestilu - verzijski zahtevek
Oblike odškodnine za razlaščeno nepremičnino, ki jih je skladno s šestim odstavkom 207. člena ZUreP-2 mogoče zahtevati v nepravdnem postopku, določa 206. člen ZUreP-2. Ta v 3. točki tretjega odstavka med oblike odškodnine zaradi razlastitve uvršča tudi nadomestilo za škodo zaradi zmanjšanja prihodkov iz naslova poslovanja poslovnega subjekta na nepremičnini. Določba bi bila uporabljiva, če bi tožnica kumulativno izpolnjevala dva pogoja - morala bi biti poslovni subjekt in opravljati poslovno dejavnost.
V sodni praksi VSRS ni zaslediti stališča, za kakršnega se zavzema tožnica, da bi odškodnina zaradi izgubljenega dobička zaradi razlastitve po ZUreP-2 pripadala tudi fizičnim osebam, ki na razlaščeni nepremičnini niso opravljale poslovne dejavnosti. Upoštevaje izpostavljeno zakonsko podlago in sodno prakso VSRS, takšnim razlaščencem ne pripada odškodnina iz obravnavanega naslova.
SPZ člen 33, 33/1. ZPP člen 426. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 21, 21-2.
odpoved najemne pogodbe - prenehanje najemnega razmerja - posest stanovanja - soposest stanovanja - motenje posesti - dostopnost stvari posestniku - sodno varstvo posesti - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - dotedanji način izvrševanja posesti - zamenjava ključavnice - protipravno in samovoljno ravnanje - posredna posest - sprememba posestnega stanja - neposredna posest - trditveno in dokazno breme - odškodninski zahtevek v motenjski pravdi - dopustnost spremembe tožbe - odvetniški stroški
Kot je pravilno izpostavilo sodišče prve stopnje, je pomembno zlasti, da je tožnik na stanovanju vseskozi izvrševal posredno posest preko najemnikov in da s samim ravnanjem toženke ni bil bistveno oviran v dotedanjem načinu izvrševanja posesti.
Po utrjenem stališču sodne prakse tožnik ne more zahtevati sodnega varstva pred motenjem posesti, kadar zatrjevano motilno ravnanje predstavlja le nebistveno spremembo dejanskega stanja, ki nima praktičnega pomena in predstavlja le neznatno oviranje izvrševanja tožnikove posesti. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje ustrezno izpostavilo, da vsaka sprememba dejanskega stanja še ne pomeni motilnega ravnanja in ob tem pravilno ovrednotilo, da tožniku ni uspelo zadostiti trditvenemu in dokaznemu bremenu, s katerim bi prepričal, da je z očitanim ravnanjem toženke prišlo do dejanskega motenja posesti.