zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - nedenarna terjatev - verjetnost terjatve - imisije - prepovedana imisija - poseg v lastninsko pravico - težko nadomestljiva škoda - poseg v pravico do zasebnosti - nepremoženjska škoda - prepoved nadaljevanja gradbenih del - oblikovanje tožbenega zahtevka
Kadar narava zatrjevanih imisij dopušča več načinov za njihovo preprečevanje, mora tožnik v tožbenem zahtevku zahtevano obveznost oblikovati tako, da tožencu dopušča možnost izbire ustreznih ukrepov. Zahtevek na povsem določeno spremembo stanja sosednje nepremičnine je možen le tedaj, kadar je po naravi stvari mogoče imisije preprečiti le na en način.
Tožnik s tožbenim zahtevkom in predlogom za izdajo začasne odredbe zahteva od toženca natančno določen način odprave motilnih ravnanj, čeprav okoliščine primera kažejo, da je mogoče ta ravnanja odpraviti na številne druge načine z enakim rezultatom, s katerimi bi bilo mogoče učinkovito preprečiti poglede iz terase toženca na teraso tožnikov.
SPZ člen 212, 218, 219, 222, 222/1. ZTLR člen 54, 54/1. ODZ člen 1470.
stvarna služnost hoje in vožnje - ugotovitev obstoja stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - obseg priposestvovane služnosti - izvrševanje stvarne služnosti - vsebina služnostne pravice - uporaba služeče nepremičnine - potrebe gospodujočega zemljišča - obremenitev služeče stvari - sprememba namembnosti nepremičnine - razširitev služnosti - razširitev služnosti zaradi sodobnejše kmetijske mehanizacije - služnostna pot - konfesorna tožba - prenehanje stvarne služnosti - bistveno spremenjene okoliščine
Sodišče mora v vsakem posameznem primeru ugotavljati, ali se pri izvrševanju služnosti moderno sredstvo uporablja za isti namen kot prejšnje sredstvo. Prav tako mora preveriti, ali uporaba modernih sredstev pomeni hujšo obremenitev za služnostnega zavezanca.
Tožnika se lahko po služnostni poti vozita samo za namene izvedbe košnje travnika, negovanja sadovnjaka ter pluženje snega na gospodujoči nepremičnini in v kolikor je vožnja po služnostni poti potrebna, da se moderna sredstva servisirajo oz. zamenjajo za potrebe kmetijske obdelave gospodujočega zemljišča.
Tožnika in njuni pravni predniki so več kot 100 let pred vložitvijo tožbe po sporni poti hodili peš in vozili z vprego, od leta 1979 dalje pa so vozili tudi s kmetijsko mehanizacijo, vse za potrebe obdelave gospodujoče nepremičnine, zato je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da je priposestvovalna doba začela teči že pred letom 1976 in je priposestvovanje nastopilo že pred uveljavitvijo SPZ. Glede na ugotovitev o hoji in vožnjah prednikov tožnikov za potrebe obdelave gospodujoče nepremičnine ter glede na zaključek, da uporaba moderne mehanizacije od leta 1979 predstavlja normalen razvoj voženj z vprežnimi vozili, je do priposestovanja pravzaprav prišlo že v času veljave ODZ, torej tudi pred uveljavitvijo ZTLR.
Samo dejstvo, da sta toženca začela uporabljati modernejša kmetijska sredstva, ne pomeni, da so se spremenile (zmanjšale) potrebe oziroma koristnost uporabe sporne poti za gospodujoče zemljišče, glede na zgoraj podano pa se tudi ni (bistveno) povečala obremenitev služečega zemljišča. Ker se s tehničnim napredkom niso bistveno spremenili interesi izvrševanja lastninske pravice na služeči in gospodujoči nepremičnini, ne gre za bistveno spremenjene okoliščine po prvem odstavku 222. člena SPZ.
spor o motenju posesti - motenje posesti - pogoji za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - dejanska oblast nad stvarjo
Sodno varstvo iz naslova motenja posesti, ki je namenjeno varovanju posestnikove dejanske oblasti nad stvarjo in se zato v teh sporih ne razpravlja o sami pravici do posesti, že samo po sebi pomeni začasno zavarovanje dejanskega položaja tožnikov. Tožnika bi bila upravičena do sodnega varstva, kot ga predlagata z začasno odredbo, če bi obstajala možnost, da bo tekom sodnega postopka prišlo do takih sprememb, zaradi katerih kasnejše sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena, to pa je v primeru, če bi tožnikoma že v teku postopka nastala težko nadomestljiva škoda ali bi utrpela silo.
nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - neupravičena obogatitev - solastnina - upravičenja solastnika - solastna stvar - enodružinska hiša - preprečitev uporabe nepremičnine - zamenjava ključavnice - izročitev ključev - dokazovanje - pravica do zasebnosti
Ker je nepremičnina v naravi predstavljala enostanovanjsko hišo, v kateri so bivali toženka, skupni sin B. B. in njen sin A. A., je toženka zaradi varovanja pravice do zasebnosti in mirnega družinskega življenja od tožnika upravičeno zahtevala uporabljati solastniški delež tako, da ne bo prekomerno poseženo v njeno pravico do zasebnosti.
Četudi je sodišče prve stopnje sledilo toženčevi trditvi, da ima zoper tožnico stvarnopravni zahtevek, o katerem sodišče še ni odločilo, oziroma bo ta predmet novega postopka, je pravilno presodilo, da je to pravno neupošteven ugovor v tem sporu, ker toženec ni dokazal, da solastninsko pravico že ima, dokazala je lastninsko pravico tožnica, pričakovanje solastninske pravice pa tožencu ne daje lastniških upravičenj. Toženec bi glede na določbo 93. člena SPZ lahko uspešno nasprotoval tožbenemu zahtevku, če bi zatrjeval in tudi dokazal ugovor dobrovernega lastniškega posestnika (da je užitkar, da je zakupnik, da je najemnik, da je zastavni upnik, da je imetnik služnostne pravice rabe stanovanja, da je fiduciant, da je kupec pri prodaji s pridržkom lastninske pravice … ).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00060541
ZOR člen 364, 371, 383, 387. OZ člen 360, 1060. ZZK člen 1. ZZK-1 člen 1. SPZ člen 1.
darilna pogodba - sklenitev darilne pogodbe - intabulacijska klavzula - zemljiškoknjižno dovolilo - ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo - tožba za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - zastaranje - ugovor zastaranja - tek zastaralnega roka - zadržanje zastaranja - pretrganje zastaranja - desetletni zastaralni rok - uporaba materialnega zakona
Leta 1996, ko naj bi bila darilna pogodba sklenjena, je bil v veljavi ZZK, ki je opustil zahtevo po zemljiškoknjižnem dovolilu kot pogoju za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – ni imel zahteve po intabulacijski klavzuli. To zahtevo je (ponovno) uvedel dne 1. 1. 2003 uveljavljeni SPZ, v celoti pa je to zahtevo potrdil novi ZZK-1, ki je bil uveljavljen 16. 9. 2003. Šele tedaj – torej od 1. 1. 2003 oziroma od 16. 9. 2003 – je zastaralni rok lahko začel teči. Pred tem tožnik zemljiškoknjižnega dovolila ni potreboval in ga zato tudi ne bi mogel zahtevati. V tem obdobju je prišlo do zadržanja zastaranja (383. člen ZOR in 360. člen OZ), kar pomeni, da zastaralni rok ni tekel. Ker tožnik do 16. 9. 2003 zemljiškoknjižnega dovolila ni potreboval in ga ni mogel zahtevati, je bila tožba za izstavitev zemljiškoknjižne listine rojena šele tega dne.
ZLNDL člen 2. ZTLR člen 28, 29, 33. ZPN člen 8, 11.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - garaža - dobrovernost kupca - prodajna pogodba - promet z nepremičninami v družbeni lastnini
Za odločitev je pomembno, da je bila garaža zgrajena leta 1985 in da je investitor prodal sporno garažo A. A., pravnemu predniku tožnice. Šlo je za prvo prodajo, na podlagi katere je kupec pridobil lastninsko pravico. Ker je kupec pridobil lastninsko pravico, je neutemeljeno pritožbeno sklicevanje, da je šlo za nepremičnino v družbeni lastnini.
Zemljiška knjiga je bila do leta 1995 in uveljavitve ZZK podcenjena in je treba dobrovernost kot predpostavke priposestvovanja lastninske pravice presojati v kontekstu družbenih razmer v času sklenitve prodajne pogodbe, v katerih zemljiška knjiga ni bila ustrezna ustanova materialnega nepremičninskega prava, načelo zaupanja v zemljiško knjigo pa ni imelo pomena, kot ga ima od leta 1995 dalje. Splošno znano je, da je bilo v tistem času prepričanje povprečnega kupca nepremičnine, da se lastninska pravica na nepremičnini pridobi že samo s sklenitvijo pogodbe, njeno overitvijo, plačilom kupnine in davka ter prenosom posesti. Upoštevaje takšne razmere je zato treba šteti, da za tožničino dobrovernost v konkretnem primeru zadoščajo listine, s katerimi je razpolagala.
pogodbena ustanovitev služnosti - izbris stvarne služnosti - razlaga pogodbenih določil - obseg in vsebina stvarne služnosti
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe povzelo vse relevantne določbe pogodbe, ki se nanašajo na ustanovitev služnosti v korist nepremičnine s parc. št. 1005/3, k. o. ..., ki je v lasti toženke. Ni mogoče pritrditi toženki, da je bila služnost hoje in vožnje ustanovljena na celotni površini prvotnih parc. št. 1009/2, 1009/1 in 1005/2 (glede slednje sicer ni spora), ker je v drugem odstavku 10. člena pogodbe zapisano, da se služnost hoje in vožnje ustanavlja po asfaltiranem delu parcel.
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju obsega dogovorjene služnosti tako pravilno izhajalo predvsem iz določb prodajne pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00056643
OZ člen 198, 190, 193. SPZ člen 66. ZPP člen 226, 226/4.
solastnina - razmerja med solastniki - uporaba solastne nepremičnine - nemožnost uporabe solastne nepremičnine - neupravičena obogatitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - zahtevek za plačilo uporabnine - nadomestilo za neupravičeno uporabo tuje stvari - uporaba solastniškega dela nepremičnine - izključna uporaba enega od solastnikov - dejanska uporaba nepremičnine - preprečitev uporabe nepremičnine - pisni poziv - izročitev ključev - sklenitev pogodbe - izključna posest - uporaba nepremičnine - predložitev dokazov - obsežna listinska dokumentacija - poziv sodišča - navedbe, bistvene za odločitev - višina nadomestila (uporabnine) - višina najemnine - zakonske zamudne obresti - zamudne obresti nepoštenega pridobitelja - trenutek nastopa nepoštenosti
Neutemeljen je očitek o zmotnosti ugotovitve, da je imel toženec izključno posest nepremičnin do izročitve ključev. Ne glede na to, da je dejansko uporabljal le del prostorov v hiši, je ugotovitev pravilna. Dokler je s ključi razpolagal le toženec, tožnica ni imela dostopa v hišo.
Presoja o tem, ali naj naloži stranki, da poda povzetek bistvenih navedb in podatkov iz predloženih listin, kadar so te obsežne, je pri sodišču, da bi presoja sodišča toženca prikrajšala v izvrševanju procesnih pravic, pa ni izkazano.
Odločitev o utemeljenosti zahtevka temelji na določbah OZ o neupravičeni obogatitvi. Po 198. členu OZ lahko imetnik v primeru, če je nekdo njegovo stvar uporabil v svojo korist, zahteva od njega, naj mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe. V povezavi s splošnim pravilom o neupravičeni obogatitvi iz 190. člena OZ, po katerem je tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, dolžan prejeto vrniti oziroma nadomestiti vrednost dosežene koristi, mora biti uporaba tuje stvari brez pravnega temelja, korist pa v vzročni zvezi s tem ravnanjem. Ker sta pravdni stranki solastnika, je v presojo, ali je bil toženec obogaten brez pravnega temelja, sodišče pravilno vključilo določbo prvega odstavka 66. člena SPZ, po kateri ima solastnik pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov. Sočasno izvrševanje lastninskih upravičenj terja namreč dogovarjanje in usklajevanje. Zaključek, da eden od solastnikov uporablja stvar brez pravnega temelja, mora zato temeljiti na ovrednotenju ravnanj solastnika, ki uporablja stvar, in prizadevanj drugega solastnika, da bi dosegel izvrševanje lastninskih upravičenj sorazmerno svojemu solastninskemu deležu, v luči temeljnih načel vestnosti in poštenja, mirnega reševanja sporov in izravnalne pravičnosti.
Okoliščina, da je toženec uporabljal le določen del prostorov, je spričo dejstva, da je prekinil proces dogovarjanja in da ni izročil ključev, nepomembna. Četudi je uporabljal te prostore kot svoje stanovanje že pred nastankom solastninske skupnosti, je bil dolžan sodelovati v dogovarjanju o ureditvi na novo nastalega solastninskega položaja. Podobno velja za različne poglede solastnikov o načinu izvrševanja solastninskih upravičenj in nabor možnosti za ureditev razmerja, pogojen z lastnostmi stvari (možnost delitve v naravi, obseg prilagoditev, potrebnih za ustvaritev dveh ločenih bivalnih enot ipd.).
Ker za upravičenost do nadomestila ni pomembno, ali bi tožnik solastno nepremičnino oddajal v najem, tudi ni pomembno, ali je bila nepremičnina deljiva in ali bi bilo mogoče oddati polovico prostorov.
SPZ člen 154, 154/2. ZGD-1 člen 132. ZBan-2 člen 37.
hipoteka na nepremičnini - izbrisna pobotnica - izstavitev izbrisne pobotnice - izbris hipoteke - pogoji za izbris - plačilo terjatve - dogovor o izstavitvi zemljiškoknjižnega dovolila - zastopanje pravne osebe - zastopanje banke - uprava - pooblastilo za zastopanje družbe
Tožena stranka je banka, organizirana kot delniška družba. ZBan-2 določa, da banko zastopa in predstavlja uprava. Kot izhaja iz dokumenta Razkritje glede ureditev upravljanja v Banki A. je kreditni odbor osrednji organ odločanja o vseh transakcijah s kreditnim tveganjem. Navedeno pa ne pomeni, da lahko kreditni odbor podaja pravno zavezujoče izjave nasproti tretjim osebam, temveč zgolj odloča o kreditnem tveganju. Kreditni odbor kot notranji organ banke ni pristojen za sklepanje pogodb oziroma podajanje zavezujočih izjav nasproti tretjim osebam.
predlog za izdajo začasne odredbe - prenehanje funkcije upravnika - imenovanje upravnika večstanovanjske stavbe - nov upravnik - pogodba o opravljanju upravniških storitev - odpoved pogodbe - objava sklepa
Že z določitvijo navedenih obveznih sestavin listine je zadoščeno temu, da so etažni lastniki seznanjeni z odločitvijo, o kateri se glasuje. Pri tem objava predloga sklepa ni nujno na oglasni deski, kot navaja upnik, ampak v skladu z zakonom zadošča, da je sklep objavljen na mestu, dostopnem vsem etažnim lastnikom (drugi odstavek 35. člena SZ-1). Zbiranje podpisov od vrat do vrat, ki ga navaja upnik, je najbolj neposreden način, da se vsak posamezen etažni lastnik lahko seznani z vsebino predloga sklepa in začetkom postopka glasovanja, tako je dodatna javna objava le drugotnega (dopolnilnega), nikakor pa odločilnega pomena.
ZTLR člen 22, 24, 25, 26.. ZZZDR člen 59, 59/1, 59/2.
skupno premoženje zakoncev - prizidek k zgradbi - nova stvar - vlaganja v tujo nepremičnino - prispevek zakonca - skupno in posebno premoženje zakoncev - funkcionalno zemljišče k stavbi - vložek posebnega premoženja enega zakonca v skupno premoženje - skupna gradnja v času zakonske zveze
Z izgradnjo prizidka ter preureditvijo in priklučitvijo določenih prostorov v stari hiši k prizidku, je nastal nov in drugačen objekt. Pravdni stranki sta po medsebojnem dogovoru, s skupnim delom in sredstvi ustvarili novo stvar.
Izvedena vlaganja so privedla do stvarnopravnih posledic na celotni parceli št.1526/5 k.o. S.
tožba na ugotovitev obstoja služnosti - služnost hoje in vožnje - vznemirjanje služnosti - odsotnost pooblaščenca na obravnavi - navzočnost stranke - sprememba tožbe - nepopolno izvedensko mnenje - pravočasnost pripomb na izvedensko mnenje
Iz izpovedb prič je jasno razvidno, da je zaradi namestitve betonskih stebrov in žice toženec oviran pri izvajanju služnosti. Zato je utemeljen tudi zahtevek na prepoved vznemirjanja služnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00071716
URS člen 14, 22, 23, 33. OZ člen 6, 6/2.
hipoteka - skupna hipoteka - vpis hipoteke - nedopustnost izvršbe na nepremičnini - dobra vera - domneva dobre vere - lastništvo nepremičnine - zemljiškoknjižno stanje - profesionalna skrbnost - predmet prodajne pogodbe za nepremičnine - zaupanje v zemljiško knjigo
To pa ne pomeni, da se je toženka lahko zgolj zanašala na podatke, ki jih je pred sklenitvijo druge hipoteke predložil A. A., kot skuša prikazati v pritožbi, saj bi se ji zaradi številnih zgoraj opisanih indicev (besedila pogodbe o nakupu poslovnega prostora, očitne težave pri vpisu lastninske pravice in prve hipoteke na parc. št. 1348/1) ter nerešene plombe, na katere je opozorila notarka, upoštevaje njeno profesionalno skrbnost, moral vzbuditi dvom o tem, kaj vse je dejansko bil predmet prodajne pogodbe, ki jo je predložil A. A. in posledično tudi predmet zastave v okviru parcele št. 1348/1. Toženka bi morala že glede na sam opis predmeta pogodbe biti bolj pozorna oziroma skrbna, saj je pri parceli št. 1348/1 jasno razvidno, da se prodaja le poslovni del. Res je, da iz opisa pogodbe izrecno ne izhaja, da slednja ne vsebuje tožnikovega stanovanja, vendar je pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da je iz opisa pogodbe jasno razvidno, da se ne prodaja celotna stavba na nepremičnini parc. št. 1348/1. Sodišče prve stopnje od toženke ni pričakovalo, da bi "morala vedeti, na kateri parceli se nahaja tožnikovo stanovanje", kot izhaja iz pritožbe. Bi pa morala toženka, glede na podane indice, ki so kazali na to, da A. A. ni kupil vseh stavb na parceli št. 1348/1 in da v zvezi s to parcelo očitno pravno ali dejansko stanje ni urejeno (saj je bil A. A. zavrnjen vpis lastninske pravice in tudi vpis prve hipoteke), ravnati z večjo skrbnostjo in sama preveriti vse podatke, ne pa se zanašati na s strani A. A. predložene podatke.
ukinitev stvarne služnosti - prenehanje služnosti - izbris vknjižbe - načelo restrikcije - bistveno spremenjene okoliščine - javna pot - tehtanje interesov - prekomeren poseg v lastninsko pravico
Četudi gospodujoče zemljišče pridobi drugačno možnost povezave, je služnost poti čez služeče zemljišče še vedno lahko v korist gospodujočega zemljišča (zgolj povezava gospodujočega zemljišča z javno potjo ne zadošča za ukinitev služnosti iz razloga nekoristnosti). Lastnik služeče nepremičnine lahko zahteva prenehanje stvarne služnosti tudi, če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila služnost ustanovljena. Gre za primere, ko je služnost še zmeraj v korist gospodujoče nepremičnine, vendar je ne kaže obdržati v veljavi, ker pomeni močnejši poseg v lastninsko pravico služeče nepremičnine, kot je korist gospodujoče nepremičnine.
ZIZ člen 71, 71/2, 71/2-2, 73, 73/2. SPZ člen 27, 28, 43, 43/2.
odlog izvršbe na predlog tretjega - izročitev in izpraznitev nepremičnine - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - dobrovernost - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov
Kot podlago za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini so tretji zatrjevali priposestvovanje. Že iz trditvene in dokazne podlage (zemljiškoknjižni izpisek) tretjih ne izhaja, da bi ti pridobili lastninsko pravico s priposestvovanjem, saj ni podan zakonski pogoj dobrovernosti lastniškega posestnika.
Na podlagi pravnega posla je mogoče pridobiti lastninsko pravico le z vpisom v zemljiško knjigo. Vprašanje dobre vere je tako tesno povezano z zemljiško knjigo. Če je v zemljiški knjigi vpisana druga oseba, priposestvovalec ve oziroma bi moral vedeti, da še ni pridobil lastninske pravice. Njegova nedobrovernost se tako enostavno dokazuje z izpiskom iz zemljiške knjige, kot je pravilno zaključilo tudi sodišče prve stopnje.
SPZ člen 28, 43, 77, 77/1, 77/2. ZEN člen 39, 39/4. ZTLR člen 28, 28/4.
dobrovernost priposestvovalca - dobra vera - dobroverna posest - subjektivni pogoj - priposestvovanje - zakonita posest - sodna ureditev meje - močnejša pravica - dokončno urejena meja v katastrskem postopku
Dobrovernost priposestvovalca je pravni standard, ki predstavlja po določbi 43. člena SPZ subjektivni pogoj za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi priposestvovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00055781
SPZ člen 77. ZNP-1 člen 170, 170/1. ZPP člen 286b.
ureditev meje - zadnja mirna posest - ureditev meje na podlagi pravične ocene - izvedba naroka zunaj sodnega poslopja - narok na kraju samem - ogled kraja - izvedenec geodetske stroke - izvajanje dokazov - dokazovanje s pričami - posestno varstvo - motenje posesti - dokazni postopek - pravočasno uveljavljanje kršitve - sporno lastništvo zemljišč
Sodišče v postopku za ureditev meje opravi narok na kraju samem, na ta narok pa poleg udeležencev povabi izvedenca geodetske stroke in po potrebi tudi priče. Jezikovna razlaga določbe je jasna, na ogled je treba obvezno povabiti udeležence in izvedenca, medtem ko se priče povabi zgolj po potrebi.
Za posest ni dovolj hipotetična možnost dostopa, temveč mora tisti, ki se sklicuje na zadnjo mirno posest, dokazati, da je to možnost tudi izvrševal (uporabljal sporno zemljišče).
motenje posesti - soposest - motenje soposesti - soposestnik - običajna raba stvari - dvorišče - neposredni uporabnik - pravica do posesti - vzpostavitev prejšnjega stanja - ogled kraja - motilno dejanje - zadnje posestno stanje - samovoljno ravnanje
Pravilna je ocena, da sta s postavitvijo nevoznega avtobusa, ki torej trajno zaseda del dvorišča, toženki samovoljno spremenili zadnje posestno stanje oz. dotedanji mirni način izvrševanja soposesti. Tako ravnanje namreč odstopa od dotedanje običajne souporabe parkirišča, ki se izvaja po principu, kdo pride, parkira (kjer je prosto), kot to pritožnici sami omenjata v pritožbi.