NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00063644
SPZ člen 67, 70. ZNP-1 člen 149, 155.
začasna odredba v nepravdnem postopku - postopek delitve stvari v solastnini - ureditvena začasna odredba - restriktiven pristop pri ureditvenih začasnih odredbah - ureditev razmerja med solastniki - skupno upravljanje stvari v solastnini - priklop na javno električno omrežje
Po večinskem stališču sodne prakse je v nepravdnem postopku zaradi delitve stvari v solastnini dopustna izdaja ureditvene začasne odredbe zaradi varstva obstoječega stanja pred grozečim nasiljem ali nastankom težko nadomestljive škode. Takšno začasno odredbo je mogoče izdati le v nujnih in izjemnih primerih in je pri odločanju potreben restriktiven pristop.
Predlagateljici v predlogu za izdajo začasne odredbe res navajata, da med solastniki ni doseženo soglasje v zvezi s priklopom hiše na elektriko, vendar sodnega varstva za ureditev tega razmerja med solastniki ne predlagata. S predlagano začasno odredbo želita urediti nekaj, česar s svojim predlogom za razdružitev solastnine od nasprotne udeleženke sploh ne zahtevata. Predlagano zavarovanje torej sploh ni povezano s sodnim varstvom, ki ga predlagateljici s predlogom za delitev solastnine zasledujeta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063630
ZPP člen 117, 285. ZDKG člen 20. ZD člen 28, 32. SPZ člen 8, 54. OZ člen 533.
spor o obsegu zapuščine - izločitveni zahtevek potomca - prispevek k ohranitvi ali povečanju zapustnikovega premoženja - zaščitena kmetija - zapustnikovo premoženje - zapuščina - odsvojitev poslovnega deleža - darilna pogodba - sestavina nepremičnine - vlaganja - obračunska vrednost zapuščine - izračun nujnega deleža - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - materialno procesno vodstvo
Tožnik je predlog za vrnitev v stanje pred prvim narokom za glavno obravnavo podal prepozno. Zaradi zatrjevane nepravilne oprave prvega naroka za glavno obravnavo tako ni moglo priti do kršitve pravice do izjave, saj tožnik možnosti, da bi se pravda vrnila v tisto stanje, v katerem je bila pred tem narokom, ni izkoristil pravočasno.
Značilnost izločitvenega zahtevka je, da potomcu pripada delež na vsaki posamezni premoženjski pravici, ki jo je imel zapustnik ob smrti (stvarni, obligacijski, avtorski, korporacijski), da ima torej potomec absolutno pravico na delu zapustnikovega premoženja, pri čemer mora zatrjevati in dokazati, da njegov prispevek k celotnemu zapustnikovemu premoženju ustreza vrednosti izločene stvari.
Posamična vlaganja v prednikov že obstoječ objekt, ki po pravilih stvarnega prava prirastejo k nepremičnini, ne utemeljujejo upravičenja po 32. členu ZD.
Tožnik v tožbi trdi, da so bile okrasne ptice in perjad zapustnikova last in da so tvorile premoženje, ki ga je imel zapustnik v trenutku smrti. Sodišče prve stopnje je ugotovitveni zahtevek zavrnilo z utemeljitvijo, da tega dejstva ni potrebno ugotavljati, ker predmeti več ne obstojijo. Pritožba se utemeljeno protivi takšni odločitvi, saj zapuščina obsega premoženje pokojnika, ki obstaja v času njegove smrti, v 28. členu ZD določena pravila za izračun nujnega deleža pa terjajo, da se vrednost zapuščine ugotavlja na podlagi ugotovitev o vsem zapustnikovem premoženju ob njegovi smrti.
motenje posesti - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - nastanek težko nadomestljive škode - izdaja regulacijske začasne odredbe - ugovor zoper začasno odredbo - ponovno motenje posesti - nov predlog za izdajo začasne odredbe
Sodišče prve stopnje pravilno opredeli materialnopravno podlago za rešitev te zadeve, to so določbe ZIZ (272. člen) ob interpretaciji regulacijske začasne odredbe, kot jo je podalo Ustavno sodišče v zadevi Up 275/97. Gre namreč za primer, ko je predlog za izdajo začasne odredbe identičen tožbenemu zahtevku in je mogoče izdati začasno odredbo le, če upnik izkaže verjetnost škode, ki jo bo težko nadomestiti ali omiliti in pričakuje resne posledice, ki jih bo težko odpraviti ali omiliti. Pri tem sodišče pravilno ocenjuje, da je vezano na trditveno podlago in dokaze, katere predlaga upnik.
Tožeča stranka torej ni uspela dokazati, da dejavnosti ne more več opravljati zaradi ravnanja tožene stranke z drugim motitvenim ravnanjem.
ZZK-1 člen 243, 243/1. Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 38. ZLNDL člen 2. ZDen člen 3, 3-9, 80. Zakon o določanju stavbnih zemljišč v mestih in naseljih mestnega značaja (1968) člen 3, 5, 5/4.
izbrisna tožba - ugotovitveni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe - zavrnitev zahtevka - pravica uporabe - prenos pravice uporabe s pogodbo ali dedovanjem - deklaratoren vpis v zemljiško knjigo
Z uveljavitvijo ZLNDL so vsi imetniki pravice uporabe na zemljiščih postali lastniki teh zemljišč po samem zakonu, če so to pravico imeli ob uveljavitvi zakona (leta 1997). A. A. je takšno pravico imela, saj jo je podedovala leta 1983. Iz sklepa o dedovanju izhaja, da je imela njena mati na nepremičninah pravico uporabe in uživanja, ostali dediči pa so njen delež na teh nepremičninah prepustili svoji sestri A. A.
ZNNZ je v 38. členu določal, da nezazidano gradbeno zemljišče ostane v posesti prejšnjega lastnika vse dotlej, dokler ga po odločbi občinskega ljudskega odbora ne izroči v posest občini ali komu drugemu, da sezida stavbo ali kakšen drug objekt ali izvede kakšna druga dela. Tudi po določbah Zakona o določanju stavbnega zemljišča v mestih in naseljih mestnega značaja je imel prejšnji lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča (glede na določbo četrtega odstavka 5. člena pa tudi oseba, ki je pravico uporabe pridobila od prejšnjega lastnika) pravico uporabljati tako zemljišče do dneva, ko ga je moral po odločbi pristojnega organa izročiti uporabniku (3. člen). Iz tega izhaja, da za pridobitev oziroma ohranitev pravice uporabe odločba občinskega organa ni bila potrebna, saj je bila pravica brezplačnega uživanja pridobljena po samem zakonu s trenutkom podržavljenja zemljišča, torej z uveljavitvijo ZNNZ in ne šele z odločbo, ki je bila zgolj ugotovitvene narave. Vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutivnega, temveč zgolj deklaratornega pomena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00062876
ZPP člen 337, 337/1. ZNP-1 člen 161.
nepravdni postopek za razdružitev solastnine - solastnina na nepremičnini - ugotovitev velikosti deležev na solastnem premoženju - spor o velikost solastninskih deležev - ocena vrednosti nepremičnine - predlog za sklenitev sodne poravnave - nestrinjanje s predlogom - postavitev sodnega izvedenca - dokaz s sodnim izvedencem - odločitev o stroških postopka - povrnitev stroškov nepravdnega postopka - stroški v nepravdnem postopku - skupni stroški postopka - krivdno povzročeni stroški - potrebnost stroškov - prizidek - gradnja prizidka - prizidek kot novogradnja - prepozne trditve - nedovoljene pritožbene novote
Postavitev izvedenca je bila res posledica dejstva, da se udeleženca nista strinjala glede vrednosti nepremičnine, vendar to še ne pomeni, da gre za nepotrebne ali krivdno povzročene stroške. Skupne stroške postopka krijejo solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih deležev na stvari.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063060
SPZ člen 92, 92/1, 92/2, 93. OZ člen 528, 528/1. ZPP člen 212, 214, 214/2.
menjalna pogodba - tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - rok za izročitev nepremičnine - ustni dogovor - ugovor dolžnika - ugovor pravice do posesti - trditveno in dokazno breme dolžnika - trditveno breme, če ugovor temelji na pogodbenem materialnem pravu - prevalitev dokaznega bremena - neobstoj ustnega dogovora
Lastnik lahko od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari, če dokaže, da ima na stvari, katere vrnitev zahteva, lastninsko pravico in da je stvar v dejanski oblasti toženca. Res je, da je toženec v odgovoru na tožbo navedel med drugim tudi, da sta stranki dogovorili daljši rok za izročitev nepremičnine, vendar je to čisto vse, kar v zvezi s tem ponudi toženec. Glede na tako skopo trditev je tudi tožnikovo golo zanikanje takšnega dogovora zadosti, da prevali dokazno breme na toženca. Tudi iz izpovedb na glavni obravnavi ni dovolj prepričljivo razvidno, da bi bil med pravdnima strankama sklenjen dogovor o podaljšanju roku za izročitev nepremičnine. Ko je bil zaslišan, toženec o tem ni izpovedal nič konkretnega. Samo to, da naj bi mu sestra (žena tožnika) rekla, »saj veš, da te ne bom, ker sva brat in sestra« in takoj nadaljeval »pa pustimo to«, česar pa ni mogoče razumeti kot dogovor med strankama (tožnikom in tožencem) o podaljšanju roka za izročitev nepremičnine. Nasprotno je tožnik izrecno zanikal, da bi se s tožencem dogovoril o kakšnem podaljšanju roka. Na podlagi vsega tega je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da toženec (na katerem je bilo zaradi podanih ugovornih trditev dokazno breme) ni uspel izkazati dogovora o daljšem roku za izročitev nepremičnine.
SPZ-B člen 64, 49, 9.. PZ-UPB5 člen 221, 208, 207, 317, 330, 354, 349.
lastninska pravica na čolnu - nedobrovernost kupca - izbrisna tožba
Drugi toženec zaradi svoje nedobrovernosti ni pridobil lastninske pravice na čolnu, ki ga je kupil od nelastnika. Pravilna je presoja, da je vknjižba v njegovo korist v vpisniku morskih čolnov materialnopravno neveljavna in se mora izbrisati.
Drugi toženec se neutemeljeno sklicuje na pričakovano pravico pridobitelja, ki razpolaga z veljavnim zavezovalnim in razpolagalnim poslom. Pogodba o zavezovalnem poslu, na kateri je podpis overjen in vpisni list ne predstavljata veljavnega dovolila za vknjižbo v vpisnik morskih čolnom, ki ga zahteva zakon.
motenje soposesti - motilno dejanje - bistvene sestavine tožbe - navedba datuma - oblikovanje tožbenega zahtevka - dajatveni zahtevek - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - prepoved bodočih motilnih ravnanj - ugotovitev načina motenja posesti - ugotovitveni zahtevek v sporih zaradi motenja posesti - sprememba istovetnosti zahtevka - sprememba dejanskega stanja - pravni in ekonomski interes za tožbo zaradi motenja posesti
Točen datum motilnega ravnanja ni nujna sestavina tožbenega zahtevka za motenje posesti, ki je, kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, dajatveni, se ga pa lahko, skladno s sodno prakso, oblikuje tudi na način, kot ga je tožnik: poleg vzpostavitve prejšnjega stanja in prepovedi nadaljnjega motenja se zahteva zaradi specifikacije zahtevka ugotovitev načina motenja posesti. Obdobje, v katerem naj bi prišlo do motenja posesti, je le v spremljajočem ugotovitvenem delu zahtevka navedeno dejstvo. Z razširitvijo časovnega obdobja, v katerem naj bi prišlo do motenja posesti, tožnik ni spremenil istovetnosti zahtevka, pač pa le navedbo. Na določila 184. člena ZPP oprta presoja prvostopenjskega sodišča, da tožnik s tem ni spremenil tožbe, je pravilna.
Neposredni posestnik posest izgubi le, če neha izvrševati dejansko oblast nad stvarjo (prvi odstavek 30. člena SPZ) po svoji volji. Če posestnik neodvisno od svoje volje začasno ne more izvrševati dejanske oblasti, posesti ne izgubi.
Z odstranitvijo 11-tih železnih nosilcev, pokritih s folijo, pa čeprav le delno in kljub dotrajanosti plastične folije, ter s prekopom zemlje, s čemer je bila uničena zelenjava, ki je še bila v zemlji, in sicer v izmeri 12 x 4 m, je vsekakor prišlo do take spremembe dejanskega stanja, ki nima le pravni, ampak tudi ekonomski in praktični pomen. Ne gre za le neznatno spremembo stanja, ki nima praktičnega pomena; ekonomski interes tožnika za varstvo posestnega stanja je izkazan.
Bistvo zahtevka za vzpostavitev prejšnjega stanja je v vzpostavitvi takega posestnega stanja, kot je bilo pred motilnim dejanjem. Toženec mora tožniku zagotoviti, da bo nemoteno obdeloval (sam ali po drugih) površino 12 x 4 m na mestu, kjer jo je prej in da bo na tej površini 11 železnih obokov v velikosti, kot je bila pred odstranitvijo, ter UV plastično folijo za prekritje železnih nosilcev. Ni nujno, da toženec namesti iste nosilce in folijo, kot jih je odstranil; lahko jih nadomesti z enakovrednimi (ali boljšimi).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00064822
SPZ člen 39, 44, 99. OZ člen 131. ZPP člen 13, 150, 226, 226/3, 243, 339, 339/2, 339/2-8.
varstvo lastninske pravice - poseg v lastninsko pravico - prepoved posegov - vzpostavitev prejšnjega stanja - obrazložitev zavrnitve dokazov - nesubstanciran dokazni predlog - dokazni predlog za vpogled v sodni spis - katastrska meja - izvedenec določene stroke - odškodninski zahtevek - zastaranje odškodninskega zahtevka - procesne kršitve - konstitutivna odločba - deklaratorna narava sklepa - vsebina sklepa o določitvi meje - ureditev meje v nepravdnem postopku - pravnomočno rešeno predhodno vprašanje - javno dobro - javna cesta - samovoljen poseg v nepremičnino - izpodbijanje dejanskega stanja in dokazne ocene - izvedensko mnenje iz drugega postopka - grajanje izvedenskega mnenja - katastrski podatek - povrnitev gmotne škode - denarni odškodninski zahtevek - odškodninska podlaga - ugotovitveni tožbeni zahtevek - negatorna tožba - stvarnopravni zahtevek - nastanek lastninske pravice s priposestvovanjem - ovire za priposestvovanje
Katastrska meja se ugotavlja z izvedencem geodetske stroke, zato so priče absolutno neprimeren dokaz za dokazovanje poteka meje. Ob ugotovitvi, da tožnik ni lastnik dela zemljišča, v zvezi s katerim uveljavlja varstvo svoje lastninske pravice, dejstva o samem posegu za presojo stvarnopravnega zahtevka niso odločilna.
Sklep o ureditvi meje je konstitutivne narave le, če se meja uredi po zadnji mirni posesti ali po pravični oceni. Če se uredi po močnejši pravici, je sklep deklaratorne narave.
Upoštevaje deklaratornost sklepa o ureditvi meje pa je sodišče v pravdi, kjer je potek meje predhodno vprašanje (kot v tej zadevi), na pravnomočno urejeno sodno mejo vezano, saj bi ponovno ugotavljanje iste meje v pravdnem postopku, pa čeprav le kot predhodno vprašanje, pomenilo ponovno odločanje o isti stvari oziroma ponovno odločanje o že pravnomočno rešenem predhodnem vprašanju.
Javno dobro je stvar, ki ni v pravnem prometu, zato na njem ni mogoče pridobiti lastninske pravice na noben način, niti s priposestvovanjem. Priposestvovanje javnega dobrega izrecno izključuje prvi odstavek 44. člena SPZ, enako je določal prej veljavni 29. člen ZTLR (javno dobro je bilo izenačeno z družbeno lastnino). Prepoved priposestvovanja javnega dobrega je bila vedno absolutna in o tem je bila in je še vedno sodna praksa ustaljena in enotna. Zaradi navedenega tudi meje zasebnega zemljišča z javnim dobrim ni mogoče urejati po kriteriju zadnje mirne posesti, temveč samo po kriteriju močnejše pravice, to je po stanju v katastru.
Opravljene meritve in točke so vrisane v kataster na podlagi upravnih odločb, zato je treba morebitne napake katastrskih podatkov sanirati v ustreznem upravnem postopku, saj civilno sodišče ne more ne v pravdnem ne v nepravdnem postopku spreminjati katastrskih podatkov.
zahtevek na prepoved vznemirjanja - priposestvovanje služnostne pravice - služnostna pravica hoje in vožnje - ugovor litispendence - zavrnitev ugovora - natančen opis prostorskih mej izvrševanja stvarne služnosti
Opis prostorskih meja stvarne služnosti v nasprotni tožbi ne zadošča standardu iz 19. člena ZZK-1, saj sta natančno določeni le širina in dolžina poti ter stran neba, kjer poteka služnostna pot, kar pa ne omogoča natančne predstave, kje pot dejansko poteka. Sodišče je dolžno v okviru materialno procesnega vodstva stranko opozoriti naj popravi tožbeni zahtevek. Iz zahtevka mora izhajati jasen obseg pravice služnostnih upravičencev ter z merili, ki jih zahteva 19. člen ZZK-1, opredeljena služnost.
gospodarski spor majhne vrednosti - rezervni sklad - vplačila v rezervni sklad - domneva lastninske pravice - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - pravica uporabe - imetništvo pravice uporabe ob uveljavitvi ZLNDL - pridobitev lastninske pravice - zaupanje v zemljiško knjigo - pravni promet - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti
Glede na to, da so lastninsko pravico na nepremičnini na podlagi zakona pridobile tiste osebe, ki so na dan 25. 7. 1997 (na dan uveljavitve ZLNDL) na njej imele pravico uporabe, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je v obravnavani zadevi bistveno vprašanje, kdo je bil imetnik pravice uporabe na spornem stanovanju na dan 25. 7. 1997.
Investitor gradnje obravnavane stavbe je pridobil pravico uporabe na novozgrajeni stavbi, saj je imel za novogradnjo te stavbe gradbeno dovoljenje in je objekt uporabljal, med drugim tudi na način, da je posamezne dele stavbe prodal končnim kupcem.
Iz besedila 10. člena SPZ izhaja, da načelo zaupanja v zemljiško knjigo varuje tistega, ki v pravnem prometu pošteno ravna. Z izrazom pravni promet nepremičnin označujemo (zavezovalne in razpolagalne) pravne posle, s katerimi se prenašajo, ustanavljajo ali ukinjajo stvarne pravice glede nepremičnin. Zato že iz besedila "kdor v pravnem prometu pošteno ravna" izhaja, da se načelo zaupanja v zemljiško knjigo uporablja samo glede poslovnih pridobitev stvarnih pravic glede nepremičnine. V konkretnem primeru pa tožeča stranka ne trdi, da je sklenila kakšen pravni posel, s katerim se prenaša, ustanavlja ali ukinja stvarna pravica na spornem stanovanju, ampak vtožuje obligacijsko terjatev za plačilo prispevkov v rezervni sklad. Sodišče prve stopnje je zato pravilno pojasnilo, da načelo zaupanja v zemljiško knjigo v konkretnem primeru ne pride v poštev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00062691
ZIZ člen 272. SPZ člen 8. OZ člen 8, 16, 118. ZKZ člen 2, 20, 20/2. ZPP člen 163, 163/4.
ugovor zoper sklep o začasni odredbi - predpostavke za izdajo začasne odredbe - verjetnost nastanka terjatve - verjetna nevarnost za uveljavitev terjatve - kmetijsko zemljišče - zakonita predkupna pravica po ZKZ - ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča - enotna ponudba - odobritev pravnega posla - ničnost kupoprodajne pogodbe - odstop od pogodbe - čezmerno prikrajšanje - teorija izjave - predznamba
V konkretnem primeru gre verjetno za enotno ponudbo. Tožencu namreč v ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije ni bilo treba vključiti nekmetijskih zemljišč, pa je to storil. Poleg tega je tudi ceno postavil za vse ponujene nepremičnine skupaj.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - pravica uporabe na stavbi - domneva o lastniku nepremičnine - izpodbijanje domnev - stroški upravljanja in vplačila v obvezen rezervni sklad - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - vknjižba lastninske pravice na občino - gradnja na zemljišču v družbeni lastnini - gradbeno dovoljenje - pridobitev gradbenega dovoljenja - pravica investitorja graditi na zemljišču - imetništvo pravice uporabe ob uveljavitvi ZLNDL
Pri lastninjenju nepremičnin je odločilno vprašanje, kdo je bil na dan uveljavitve ZLNDL imetnik pravice uporabe.Tožena stranka pravice do uporabe sporne stavbe (oziroma stanovanja) ni nikoli pridobila, pravico do uporabe zemljišča, ki je sledilo pravicam na zgrajenem objektu, pa je najkasneje z izgradnjo stavbe, izgubila.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00062847
OZ člen 5, 9, 18, 18/1, 51, 51/1, 52, 350. SPZ člen 23, 154. ZZK-1 člen 29, 33. ZBan-1 člen 62, 62/1. ZUKSB člen 1. ZPP člen 7, 7/1, 8, 212, 213, 213/1, 285, 285/1, 285/3, 286, 286/1. URS člen 25.
izbris hipotek - izbrisna pobotnica - obličnost dogovora - ustni dogovor - uprava banke - soglasje - zastopanje banke - skupno zastopanje - upravičenost člana uprave za zastopanje - pooblastilo - soglasje k poslom upravljanja - gradnja - podizvajalci - uporabno dovoljenje - prodaja stanovanj - obremenjena nepremičnina s hipoteko - izbrisno dovoljenje - zemljiškoknjižno dovolilo - dogovor o stvarnopravnih razmerjih - kompenzacija - kreditna pogodba - plačilo terjatve - pravica do izjave - ugovor zastaranja - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov
Prepričljivo je dokazan "ustni dogovor", zatrjevana dejstva in dokazi pa ne potrjujejo, da bi C. C. sklenil dogovor brez pooblastila uprave prvo toženke oziroma da uprava ne bi bila seznanjena z ustnim dogovorom in da ga ne bi odobrila. Poenostavljeno povedano - teza pritožbe, da uprava ni vedela za ustni dogovor, je neprepričljiva glede na ugotovljena dejstva, in hkrati izven poslovnih običajev bank.
SPZ člen 70, 70/5, 70/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
delitev solastnega premoženja - način delitve solastne stvari - upravičen interes za prevzem solastnih nepremičnin - pravica do zasebne lastnine - pravica do spoštovanja doma - obrazloženost odločbe
Dodelitev stanovanja nasprotni udeleženki ni mogoča, ker nima oziroma ne more zagotoviti denarnih sredstev, s katerimi bi izplačala predlagateljico.
vpis v zemljiško knjigo - napaka pri vknjižbi v zemljiško knjigo - vknjižba služnostne pravice - stvarno breme - poočitev - nastanek novih parcel - nastanek služnosti - ugotovitev obstoja služnosti - prenehanje služnosti - izbris iz zemljiške knjige - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - dobrovernost kasnejšega pridobitelja nepremičnine - raziskovalna dolžnost - dopustitev spremembe tožbe - pravna podlaga tožbenega zahtevka
Ne glede na manjkajoč vpis v zemljiški knjigi sta se stvarna služnost in stvarno breme ob združitvi in kasnejši delitvi parcel prenesla. Zemljiškoknjižni prenos obstoječih pravic in bremen s služeče nepremičnine na novo nastale parcele namreč nima konstitutivnega učinka, ampak do prenosa pride že na podlagi zakona.
ZD člen 213, 213/1. DZ člen 67. ZZZDR člen 51, 51/2. SPZ člen 11.
zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - skupno premoženje zakoncev - vpis pravice v zemljiško knjigo - domneva lastninske pravice - nevknjižena lastninska pravica
V 11. členu SPZ je uzakonjena domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo. Drži sicer, da lahko ta domneva trči v domnevo, ki jo ZZZDR oziroma DZ vzpostavlja glede skupnega premoženja, vendar je nevknjižena originarna pridobitev lastninske pravice v slabšem položaju od že vknjižene lastninske pravice. Tako stališče je sprejeto tudi v sodni praksi.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - dejanska in pravna podlaga zahtevka - lastninska pravica na premičnini (osebni avtomobil) - lastništvo osebnega avtomobila - plačilo kupnine - vračilo kupnine - izpodbijanje dejanskega stanja - nekonkretiziranost trditev
Čeprav sodišče prve stopnje ni izrecno navedlo pravne podlage, pa iz obrazložitve jasno izhaja, da se je ukvarjalo z vprašanjem lastništva spornega avtomobila in s povračilom kupnine.
Pritožba (le) posplošeno navede, „da vsi listinski dokazi in izpovedi zaslišanih strank ter prič ne potrjujejo, da je šlo za tožnikovo vozilo“. V tem delu je pritožba premalo konkretizirana, poleg tega pa toženec – sicer posplošeno – izpodbija dejanske ugotovitve, kar predstavlja nedopusten pritožbeni razlog.
Ker je bilo ugotovljeno, da je bil dejanski lastnik vozila tožnik, so neutemeljena toženčeva pritožbena izvajanja o razlogih za neuveljavljanje ugovora pobota glede stroškov popravila, odvzema vozila, hrambe in kazni za parkiranje.
ZPP člen 318, 318/1, 338, 338/1. SPZ člen 99, 99/1.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - negatorna tožba - sklepčnost stvarnopravnega tožbenega zahtevka - dejansko stanje - pritožbeni razlogi zoper zamudno sodbo
Pri izdaji zamudne sodbe sodišču ni treba ugotavljati dejanskega stanja, saj se za podlago vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi in ga toženec pritožbeno ne more več izpodbijati. Sodišče ugotavlja zgolj sklepčnost tožbe v smislu, ali so tožbene trditve, ki zasledujejo pravno posledico, vsebovano v tožbenem zahtevku, skladne s predloženimi dokazi in jih je moč subsumirati pod pravno normo, ki utemeljuje zasledovano pravno posledico s tožbenim zahtevkom.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00071904
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3. OZ člen 5, 7.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - pravica do zasebne lastnine - lastninska pravica v pričakovanju - lastninska pravica v pričakovanju na predmetu izvršbe - zavarovanje denarne terjatve - hipoteka - kmetijsko gospodarstvo - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - nepravilna uporaba materialnega zakona - načelo vestnosti in poštenja - načelo prepovedi zlorabe pravic
V konkurenci upnika s pogodbeno hipoteko na eni strani in imetnika lastninske pravice v pričakovanju na drugi strani je v sodni praksi varovan položaj hipotekarnega upnika. Varovanost upnikov s pogodbeno hipoteko je v sodni praksi uveljavljena zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo. V obravnavanem primeru se hipotekarna upnika (prvi toženec in druga toženka) ne moreta uspešno sklicevati na to, da ob pridobitvi hipoteke nista vedela za razpolaganje s sporno nepremičnino v korist tožnice; tudi onadva sta se namreč odzvala na ponudbo za prodajo kmečkega gospodarstva in prejela obvestilo upravne enote o ponudbi. V obravnavanem primeru zato dejstvo, da upnika razpolagata s pogodbeno hipoteko, ni odločilno. Ob nastanku hipotekarnega razmerja sta namreč upnika vedela za pravni posel med tožnico in zemljiškoknjižnima lastnicama. Pravilna je ugotovitev, da z razpolagalnim poslom, ki je pogoj za pridobitev lastninske pravice na pravnopogodben način, tožnica ne razpolaga. Da tožnica z vknjižbenim dovoljenjem ne razpolaga (razpolagalni pravni posel ni bil sklenjen) in da je bil zavezovalni pravni posel perfekten (odobren) kasneje, kot sta upnika pridobila pogodbeno zastavno pravico, sta sicer pomembni okoliščini, nista pa odločilni. Pri odločitvi je treba upoštevati tudi druge okoliščine, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo, ni jim pa – zaradi nepravilne uporabe materialnega prava - dalo zadostne teže. Z vknjižbenim dovolilom tožnica res ne razpolaga, si je pa za sklenitev razpolagalnega posla – vse od dne, ko je sprejela ponudbo za nakup kmetijskega gospodarstva – aktivno prizadevala.
Tožnica si je torej v upravnem postopku, upravnih sporih in več pravdnih postopkih – nazadnje pa še v izvršilnem postopku – prizadevala in si še prizadeva za to, da kmetijsko gospodarstvo, ki sta ga tretja in četrta toženka ponudili v prodajo, ostane v lasti ponudnic; da ga bo kot predkupna upravičenka (z odobrenim pravnim poslom glede kmetijskih zemljišč) lahko prenesla v svojo last. Ni ji mogoče očitati, da bi za dosego tega cilja lahko nastopala drugače, bolj učinkovito. V postopkih, ki jih je za dosego tega cilja vodila, je bila uspešna. Tega pa ni mogoče trditi za prvega toženca in drugo toženko, ki sta tudi sprejela ponudbo za prodajo kmetijskega gospodarstva. V postopku za odobritev svojega pravnega posla nista bila uspešna.
V dolgotrajnem upravnem in sodnih postopkih je tožnica uspela doseči, da kmetijsko gospodarstvo, ki je predmet prodaje, ostane v lasti prodajalk oz. si s tožbo z dne 24. 2. 2022 za to še prizadeva. Postopek realizacije sklenjene pogodbe je speljan do te faze, da je pravni posel – glede prodaje kmetijskih zemljišč – odobren s strani upravne enote, vknjižbeno dovolilo (razpolagalni posel) pa se uveljavlja v pravdnem postopku. Z vknjižbenim dovolilom tožnica ne razpolaga zato, ker ga tretja in četrta toženka nista pripravljeni izdati, sodni postopki pa tečejo enormno dolgo; v vseh primerih na treh (v upravnem postopku celo na štirih) stopnjah. Ustavno neskladno bi bilo na ta pravni položaj aplicirati pravilo, da v primeru neobstoječega razpolagalnega posla lastninska pravica v pričakovanju ne obstoji oz. da se tožnici, ki se za izdajo vknjižbenega dovoljenja prizadeva že vse od leta 2007, odreče varstvo, ki gre imetnikom lastninske pravice v pričakovanju. To velja toliko bolj, ker prodajalki (tretja in četrta toženka), ki bi razpolagalni posel morali skleniti, sodelujeta s prvim tožencem in drugo toženko: v njuno korist sta na prodanih nepremičninah ustanovili zastavno pravico zaradi zavarovanja terjatve, ki je nastala zato, ker sta prodano kmetijsko gospodarstvo – pred odobritvijo pravnega posla – prenesli v posest prvega toženca in druge toženke in jima dovolili, da spreminjata njegovo stanje, vanj vlagata enormne vložke, ki jih nista sposobni poravnati. Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 286/2012 že zavzelo stališče, da je treba prizadetemu omogočiti uveljavljanje pravnega varstva tudi, ko pride do zlorabe s pomočjo pravnih sredstev.