Materialno pravno podlago za odločanje predstavlja določba 77. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), v skladu s katero sodišče uredi mejo na podlagi močnejše pravice (prvi odstavek navedenega člena). Domneva se močnejša pravica po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku. Če vrednost spornega mejnega prostora presega dvakratno vrednost za določitev spora majhne vrednosti (t.j. 4.000,00 EUR), lahko sodišče uredi mejo na podlagi močnejše pravice le, če predlagatelj in oseba, proti kateri je vložen predlog, s tem soglašata (drugi in tretji odstavek navedenega člena). Če ni mogoče urediti meje po močnejši pravici, jo sodišče uredi po zadnji mirni posesti, podredno po pravični oceni (četrti in peti odstavek navedenega člena).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00073783
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15.
prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - namen stvarne služnosti - varstvo služnostne pravice - predlog za začasno odredbo - pogoji za izdajo začasne odredbe - začasna odredba - težko nadomestljiva škoda
Položaj, ko se opisana ravnanja ponavljajo vsakodnevno oziroma celo večkrat dnevno, utemeljuje zaključek, da je s tem onemogočen dostop do nepremičnine tožnikov in ne zgolj, da je otežen, kot zmotno zaključuje sodišče prve stopnje. Če zaradi vsakodnevno parkiranih vozil tožnika ne moreta uporabljati spornega dela parcele, ki je prav tako očitno potreben za prihod in odhod iz njune stanovanjske hiše, je s tem onemogočen dostop tožnikov do njihovega doma in ne le otežen. Gre za tako pogosto oteževanje dostopa do doma, ki ga je mogoče enačiti z onemogočanjem dostopa ravno zaradi pogostosti pojavljanja. To pa predstavlja težko nadomestljivo škodo.
najemno razmerje - prenehanje najemnega razmerja - povrnitev vlaganj - soglasje lastnika k posegu v nepremičnino
Tožeča stranka je s podpisom pogodbe pristala na (stroge) pogodbene pogoje (vključno z vnaprejšnjo odobritvijo izvirnega zneska vlaganj s strani lastnika), zato je življenjsko neprepričljivo, da se je zanašala na toženo stranko oziroma na to, da bo ona zanjo urejala soglasja oziroma odobritve lastnika poslovnega prostora.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00074514
SPZ člen 154, 154/3. OZ člen 343, 365. ZOR člen 388. ZFPPIPP člen 399, 399/1.
prenehanje hipoteke - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja - odpust obveznosti - učinki pravnomočnega odpusta obveznosti v stečajnem postopku - poplačilo iz zastavljene nepremičnine - akcesornost hipoteke - pravica do osebnega dostojanstva - izguba pravice - regresni zahtevek
Zaradi prenehanja glavnega dolžnika ne preneha s hipoteko zavarovana obveznost. Podoben je zaključek, ko gre za osebni stečaj in odpust obveznosti glavnemu dolžniku: zaradi odpusta obveznosti glavnemu dolžniku ne preneha s hipoteko zavarovana obveznost.
URS člen 15, 15/1, 15/2, 15/3, 33, 35, 36, 67. OZ člen 131, 179, 179/1. SPZ člen 66, 99, 100. ZPP člen 215.
prepoved vznemirjanja lastnika nepremičnine - solastnina nepremičnin - pravica do zasebnosti - pravica do nedotakljivosti stanovanja - pravica do zasebne lastnine - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda
V danem primeru toženčeva solastninska pravica na sporni nepremičnini ni v konkurenci zgolj s solastninsko pravico tožnice na tej isti nepremičnini, temveč tudi v koliziji z ustavno pravico tožnice do varstva zasebnosti ter osebnostnih pravic (35. člen URS) ter pravico do nedotakljivosti stanovanja (36. člen URS).
URS člen 33, 35, 36, 67. ZKP člen 18, 148, 148/1, 148/2. ZNPPol člen 1, 1/2, 4, 6,. SPZ člen 32, 99.
izločitev dokazov - anonimna prijava - anonimni vir - policijska pooblastila - opazovanje - zbiranje obvestil s strani policije - policijsko preiskovanje - pravica do zasebnosti - pravica do zasebne lastnine - kršitev pravice do nedotakljivosti stanovanja - načelo sorazmernosti - razlogi za sum - utemeljeni razlogi za sum - vznemirjanje lastninske pravice - motenje posesti
Ko sta policista na osameli kmetiji z zemljiščem in gospodarskimi poslopji, ki niso ograjeni in je na zemljiške prost dostop, pri čemer ni bilo nobene oznake, da je vstop na zemljšče prepovedan, prehodila parcelo v zasebni lastnini in skozi zastekljeno okno in vrata garaže (kjer ljudje ne živijo) opazovala notranjost na način, da sta stopila na prste oziroma si nekako pomagala se dvigniti, nista postopala v nasprotju s policijskimi pooblastili in nista posegla v ustavno (človekovo) pravico do zasebnosti iz 35. člena Ustave in pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave Republike Slovenije. Šlo je za klasično policijsko opazovanje, ki je imelo podlago v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), ni bilo nesorazmerno in ni predstavljalo posega oz. kršitve ustavne pravice obrožencev do lastnine ali zasebnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00073451
SPZ člen 33, 33/3. ZIZ člen 221, 221/1. ZPP člen 337.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - način izvršbe - izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine - nedovoljena pritožbena novota
Na podlagi tretjega odstavka 33. člena SPZ, ki določa, da posestnik nima pravnega varstva, če motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bilo očitano motilno dejanje storjeno v okviru izvršilnega postopka, pri opravljanju izvršilnega dejanja deložacije, torej v skladu z zakonom na podlagi pravnomočnih sklepov izvršilnega sodišča, zato tožnica do sodnega varstva ni upravičena.
priposestvovanje stvarne služnosti - dostop do nepremičnine
Pritožba ne more izpodbiti pravilnega dokaznega zaključka, da se sporna pot uporablja na način kot v preteklosti, to je za dostopanje do domačije na nepremičninah tožnikov, upoštevaje tehnični napredek. Pravilen je zaključek, da ostaja namen izvrševanja isti in da je smiselno primerljiv tudi njen obseg, zato v konkretnem primeru ni potrebno, da bi bil priposestvovan vsak način uporabe posebej. Iz istega razloga je neutemeljena pritožbena graja, da služnost ne more obstajati zaradi načina izvrševanja, ki ni takšen, da najmanj obremenjuje služečo nepremičnino.
sprememba tožbe - določen tožbeni zahtevek - solastnina - varstvo lastninske pravice - dejanska oblast nad stvarjo - upravičenost do posesti - pasivna legitimacija
Ob tem sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da je za odločitev o tožbenem zahtevku nepomembno, ali je toženec lastnik kioska "A." ali ne, saj je dokazni postopek potrdil, da ga uporablja in ga ima v neposredni posesti.
(So)lastnik nepremičnine mora namreč v skladu z 92. členom SPZ tožbo vložiti zoper tistega, ki ima stvar v dejanski oblasti, kar pa je nedvomno toženec, ki tekom postopka na prvi stopnji ni uspel dokazati, da je upravičen do posesti (93. člen SPZ).
Neuspešno je pritožbeno zatrjevanje, da se sodišče prve stopnje do določenih dokaznih listin ni opredelilo oziroma jih ni "vzelo v podlago" sklepa. V tem delu pritožba uveljavlja relativno procesno kršitev po prvem odstavku 339. člena v zvezi z 8. členom ZPP, vendar pa v zvezi s tem podaja zgolj pavšalne navedbe, da bi bila v nasprotnem primeru (če bi se sodišče prve stopnje do teh dokazov opredelilo in jih presodilo) odločitev drugačna. Konkretnih razlogov, katera pravnorelevantna dejstva sta tožnika s temi listinami dokazovala, zakaj so bili ti dokazi v predmetnem sporu relevantni in kako bi njihova vsebina vplivala na dokazne zaključke in vsebino sodne odločbe, ne ponudi.
servis vozila - vrnitveni zahtevek - lastninska tožba (rei vindicatio) - kršitev lastninske pravice - procesna predpostavka - dokazno breme - razporeditev trditvenega in dokaznega bremena
Toženec ni dolžan dokazovati, da ni zadrževal tožnikovega avtomobila. Dokazno breme, da je bila njegova lastninska pravica na avtomobilu kršena (z nezakonitim zadrževanjem ali drugače), je na tožniku.
Pritožba neutemeljeno navaja, da je bil tožnik zgolj imetnik po 26. členu SPZ in ne posestnik dostopa in spornega dela objekta. Imetnik je oseba, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo za nekoga drugega in je dolžan ravnati po njegovih navodilih. Imetništvo pomeni samo določeno pooblastilno razmerje do stvari. Da bi bilo to podlaga izvrševanja dejanske oblasti, v postopku ni bilo ugotovljeno, prav tako ni bilo ugotovljeno, da je obstajala tožnikova dolžnost ravnati se po navodilih (ne pokojnih, ne po njuni smrti po navodilih partnerke). Razmerja odvisnosti in podrejenosti med tožnikom in pokojnima ni bilo. Zato je neutemeljeno pritožbeno zavzemanje o tožnikovem statusu detentorja. Velja dodati, da tudi sicer zgolj morebitna gospodarska odvisnost ne zadošča za opredelitev razmerja posestnik - detentor, ampak se mora detentor pri izvajanju dejanske oblasti nad stvarjo obnašati, kot da je instrument gospodarja (posestnika), ki v pogledu stvari ne more postopati brez gospodarjevih navodil.
ZLNDL člen 3, 5. SPZ člen 19, 271. ZRud člen 9, 11, 19, 33.
ugotovitev ničnosti pogodbe - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - univerzalno in singularno pravno nasledstvo - pravica uporabe družbene lastnine - javno dobro - rudno bogastvo - zakonita stavbna pravica - rudarska koncesnina
Tožeča stranka zaradi pridobitve lastninske pravice na stavbah, ni pridobila rudarske koncesije za črpanje gramoza v D., temveč jo je pridobila, prvič na podlagi najema zemljišča kot pridobivalnega prostora (glej 33. člen ZRud) ter drugič, na podlagi koncesijske pogodbe pravico izvajati rudarska dela na tem zemljišču v lasti tožene stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00073774
ZIZ člen 170, 170/2, 175, 175/3. ZPSPP člen 26. SZ-1 člen 112. ZPP člen 286, 286/1, 339, 339/2, 339/2-14.
nakup nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku - odpoved najemne pogodbe - sodna odpoved najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe za poslovni prostor - odpovedni rok - začetek teka enomesečnega roka - zastavna pravica na nepremičnini - pridobitev zastavne pravice na nepremičnini - sklenitev najemne pogodbe po pridobitvi zastavne pravice na nepremičnini - zaznamba izvršbe - učinkovanje zaznambe izvršbe - uveljavljanje novega dejstva v pritožbi - odpoved najemne pogodbe za stanovanje - nedovoljene pritožbene novote
Sicer pa je takó najemno pogodbo za poslovne prostore kot najemno pogodbo za stanovanjske prostore mogoče odpovedati. Najemna pogodba je bila sodno odpovedana; v času sklepanja najemne pogodbe veljaven ZPSPP je v 26. členu zahteval sodno odpoved najemnega razmerja. SZ-1 odpoved najemnega razmerja ureja v 112. členu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00073773
ZIZ člen 272, 272/1. SPZ člen 99, 212. ZPP člen 287, 339, 339/1.
ureditvena (regulacijska) začasna odredba - posestno varstvo služnosti po SPZ - ugotovitev obstoja služnosti in prepoved poseganja vanjo - vznemirjanje stvarne služnosti - zaščita pred vznemirjanjem služnostne pravice - pogoji za začasno odredbo - konfesorna tožba
Pritožbeno izpostavljena okoliščina, da so pritožnice po izdaji začasne odredbe svojo obveznost iz začasne odredbe izpolnile, ne utemeljuje razveljavitve izdane začasne odredbe, saj je bila izdaja le-te potrebna tako zaradi vzpostavitve prejšnjega stanja, kot zaradi prepovedi motenja v bodoče. Glede na to, da težko nadomestljive škode torej ni bilo mogoče odvrniti drugače, kot z izdajo začasne odredbe, in da ta ne posega nedopustno v položaj prvih treh toženk, saj kakšno tako stanje, ki ga ob morebitni zavrnitvi tožbenega zahtevka ne bi bilo mogoče več odpraviti, niti ni bilo zatrjevano, se izpodbijana odločitev izkaže za materialnopravno pravilno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00074833
URS člen 23, 25. ZFPPIPP člen 342, 342/5. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZPP člen 165, 165/3, 165/4, 353, 355, 355/1.
stvarna služnost hoje in vožnje - priposestvovanje - stečajni postopek - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - zloraba stečajnega postopka - lastninska pravica - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji
Sodišče prve stopnje je v okoliščinah obravnavanega primera pravilno uporabilo določbo 342. člena ZFPPIPP ter pri tem pojasnilo, da sodišče navedene zakonske določbe ne sme uporabiti le v primerih ugotovljene zlorabe stečajnega postopka, in da so zaradi posebne ureditve prodaje nepremičnine v stečajnem postopku, ki je generalna izvršba, in posebnega varstva izvirnih pridobiteljev lastninske pravice na nepremičninah, na katerih je vknjižen insolventni dolžnik, izključeni ugovori glede nedobrovernosti kupca. Zgolj slaba vera oziroma premajhna skrbnost kupca torej ne zadošča, temveč mora biti podana kvalificirana nedobrovernost (zlonamernost), torej zavestno pridobivanje neupravičene koristi nepoštenega kupca na račun izgube pridobljene pravice tretjega na njej, ki omejuje v stečajnem postopku pridobljeno lastninsko pravico. Institut stečajnega postopka mora biti izpeljan tako, da se pokaže, da ne gre več za varstvo udeležencev stečajnega postopka, v tem primeru kupca v smislu navedene določbe, temveč za zlorabo pravil stečaja zaradi dosege nedopustnega cilja.
Ker gre pri uporabi nepremičnine, obremenjene s tovrstno služnostjo, za pravico služnostnega upravičenca in ne za njegovo obveznost, gola opustitev posesti in njeno neizvrševanje sama po sebi ne moreta imeti pravnoposlovnih učinkov enostranske izjave volje o odpovedi vknjiženi stvarni pravici služnosti stanovanja.
SPZ člen 9, 43, 43/2, 46. ZTLR člen 28. ZVKSES člen 4, 4/1, 15, 15/4, 98, 98/1. ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2, 253, 309, 309/1.
priposestovanje - dobra vera priposestvovalca - izločitvena pravica
Dobroverni lastniški posestnik je tisti, ki ima stvar v posesti kot da je njegova, in ne ve in niti ne more vedeti, da ni upravičen do posesti. Priposestvovalec mora biti v opravičljivi zmoti glede pravice do lastniške posesti. Prav tako pa je pomembno, da se tudi od lastnika, ki mu je znano posestno stanje, zahteva skrbno ravnanje, s katerim prepreči priposestvovanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOZDOVI - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00073770
SPZ člen 33, 33/1, 33/3, 34. ZG člen 26, 26/1. ZIZ člen 225, 225/1. ZPP člen 154, 154/3. Pravilnik o gozdnih prometnicah (2009) člen 30.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - gozd - spravilo gozdnih sortimentov - motenje temelječe na zakonu
Če motenje posesti temelji na zakonu, posestnik nima posestnega varstva. Sodišče prve stopnje je v 6. točki obrazložitve povzelo vsebino prvega odstavka 26. člena ZG, bistveno pri tem je, da mora lastnik zemljišča dovoliti začasen prevoz lesnih asortimentov v nerastni dobi. Da bi torej lahko rekli, da motenje v obravnavanem primeru temelji na zakonu (na določbi prvega odstavka 26. člena ZG) bi morala toženca les iz gozda peljati (in ne vleči - citirano besedilo namreč ne govori o vleki, ampak prevozu!), poleg tega pa bi se prevoz moral opraviti v nerastni dobi.
Pri preizkusu sodbe po uradni dolžnosti je pritožbeno sodišče ugotovilo kršitev materialnega prava, saj je sodišče prve stopnje ugodilo tudi delu tožbenega zahtevka, ki je postavljen v nasprotju z določbo 34. člena SPZ, ki govori o obsegu sodnega varstva. Sklep v delu, ko dovoli da vzpostavitev prvotnega stanja opravi na stroške tožencev tožnik, presega dejanja, ki jih lahko sodišče odredi po navedeni določbi, ampak gre že za ravnanje, ki je del izvršilnega sredstva za dosego nadomestnega ravnanja (prvi odstavek 225. člena ZIZ). Da bo tožnik prišel do takšnega pooblastila, bo moral (če dolžnika sama ne bosta ravnala v skladu z izvršilnim naslovom) predlagati izvršbo in šele takrat bo lahko na njune stroške vzpostavil prvotno stanje. Zato je pritožbi treba delno ugoditi in sklep spremeniti tako, da se tožba v opisanem delu zavrne.