CIVILNO PROCESNO PRAVO - ENERGETIKA - SODSTVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00068853
EZ-1 člen 3, 5, 82, 82/3. SPZ člen 33, 33/3. ZOEE člen 3, 73. URS člen 22, 23, 23/2. Sodni red (2016) člen 156, 156/2, 162, 165. ZS člen 83, 83/3-5. ZIZ člen 270, 272, 272/1, 272/2-2, 272/2-3. ZPP člen 8.
motenje posesti - samovoljno ravnanje - odklop iz električnega omrežja - distributer - električna energija - gospodarska javna služba - distribucijsko omrežje električne energije - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - dokazni standard za izdajo začasne odredbe - kontradiktornost - nujna zadeva - nepristranskost sojenja - pravila o dodeljevanju zadev - dodeljevanje zadev po Sodnem redu - naravni sodnik - zakoniti sodnik - metodološki napotek
Četudi je pri dodeljevanju zadev sodnikom morebiti prišlo do kršitve pravil o dodeljevanju zadev, to nujno še ne utemeljuje sklepa o kršitvi pravice do nepristranskega sodnika. Kršitev te človekove pravice bi bila podana le, če bi bila posamezna zadeva sodniku dodeljena arbitrarno oziroma na način, ki bi lahko pri razumnem človeku vzbudil objektivno upravičen dvom o nepristranskosti in neodvisnosti sodišča.
Ker je bistvo začasnega zavarovanja hitra odločitev o predlogu, lahko sodišče sklep o začasni odredbi izda brez poprejšnje vzpostavitve kontradiktornosti. V tem primeru mu je možnost izjave zagotovljena z vložitvijo ugovora zoper sklep o izdaji začasne odredbe, o katerem odloča sodišče, ki je tak sklep izdalo. To velja tudi v primeru, ko se izdaja regulacijska začasna odredba, čeprav je njena vsebina predčasna vzpostavitev stanja, ki ga tožeča stranka sicer zahteva s tožbenim zahtevkom.
Toženkino dejanje motenja posesti ne temelji ne na odločbi Agencije za energijo, niti neposredno na energetski zakonodaji.
SPZ člen 32, 33, 33/1, 35. ZPP člen 112, 112/2, 154, 154/1, 154/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1.
posestno varstvo - motenje soposesti - način izvrševanja posesti - motilno dejanje - opustitev posesti - odpoved pravici do posesti - pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti - trajanje naroka - sorazmerno majhen uspeh
Toženca nista uspela dokazati, da je tožnik samovoljno opustil izvajanje soposesti delavnice. Ravno njuno motilno ravnanje (odstranitev vrat delavnice) je bilo namreč razlog, zaradi katerega je bil tožnik prisiljen odnesti svoje naprave in predmete iz delavnice.
prepoved vznemirjanja lastninske pravice - negatorna tožba (opustitvena tožba) - vzpostavitev prejšnjega stanja - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - izpodbijanje dokazne ocene sodišča - dokazni standard - dokazni standard verjetnosti - dokazni standard prepričanja
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je prvo sodišče ugotavljalo relevantna dejstva s stopnjo verjetnosti, ne pa s stopnjo prepričanja. Prvo sodišče je v zadostni meri pojasnilo, zakaj je štelo izpovedbe B. B. ml. in toženčevih sinov za prepričljivejše od izpovedbe A. A.
mejni spor - sporni mejni svet - priposestvovanje nepremičnine - posest nepremičnine - izvrševanje posesti - raziskovalna dolžnost - dobrovernost - prodaja nepremičnine - pridobitev lastninske pravice z vpisom v zemljiško knjigo - originarna pridobitev lastninske pravice - nedopustne pritožbene novote
Ni bistveno, ali je C. B. vedel, da vzhodno mejno linijo njegove parcele predstavlja jarek. Pomembno je, kakšne informacije je ponudil kupcema, kakšno je bilo stanje v naravi in če sta toženca z ustrezno skrbnostjo opravila svojo raziskovalno dolžnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00069284
OZ člen 507, 511. ZPP člen 8, 97, 97/3, 279c, 279c/5, 280, 280/2, 324, 328, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-11, 339/2-12, 339/2-14, 339/2-15.
identiteta strank - enotna matična številka občana (EMŠO) - očitna pisna pomota sodišča - popravni sklep - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe - ustreznost pooblastila za zastopanje - dvom v pristnost pisnega pooblastila - vabilo na pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo - pravočasnost vabila na narok - čas za pripravo na glavno obravnavo - sodna poravnava - pravna narava sodne poravnave - pogodbena predkupna pravica - trajanje predkupne pravice - ničnost pogodbenega določila, ki nasprotuje kogentnemu predpisu - zahtevek na izstavitev listine - neizvedba predlaganih dokazov - nerelevantne pritožbene navedbe - nedovoljena pritožbena novota
Ker v obravnavani sodni poravnavi stranki nista določili časa trajanja predkupne pravice, je njeno trajanje kljub temu omejeno, in sicer na 5 let od sklenitve sodne poravnave (511. člen OZ). Ne glede na voljo, ki sta jo stranki imeli ob sklepanju sodne poravnave, vsebina le-te ne more iti preko kogentnih določb materialnega prava.
CESTE IN CESTNI PROMET - LASTNINJENJE - NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00067449
ZVEtL-1 člen 42, 43. Odlok o kategorizaciji občinskih cest (2005) člen 1.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - skupno pripadajoče zemljišče - funkcionalno zemljišče k stavbi - grajeno javno dobro - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - izvedensko mnenje - uporaba arhivskega gradiva - ugovor javnega dobra - dejanska raba zemljišč - dovozna pot - kategorizirana javna cesta - lastninjenje
Že Vrhovno sodišče je v sklepu II Ips 44/2020 pojasnilo, da se je pri stavbah, ki so bile zgrajene na družbenih zemljiščih, njihova namembnost za redno rabo, ki se je sicer lahko določila že pred izgradnjo stavb, naknadno lahko tudi spreminjala vse do olastninjenja družbenega zemljišča, s tem, da je pri pravici do uporabe ena izmed okoliščin tudi njeno dejansko izvajanje. In ravno za tak primer gre (lahko) v obravnavani zadevi, ko se je očitno po izgradnji stavb spremenila/določila namembnost dostopa za rabo, saj se je na sporni nepremičnini dejansko izvajala raba dovoza le v korist posamezne stavbe. Ob dejstvu, da pritožnica, na kateri je dokazno breme, ni ponudila dokazov, da se je navedena nepremičnina olastninila po tranzicijski zakonodaji kot grajeno javno dobro, ob zanesljivi razlagi dosegljive, sicer pomanjkljive dokumentacije (grafičnih prikazov), predvsem ob upoštevanju urbanističnih standardov in preteklih prostorskih aktov, ter po ugotovitvah o dejanski rabi površin od časa izgradnje do danes, je pravilna ugotovitev, da sporna nepremičnina predstavlja pripadajoče zemljišče k obravnavanim trem stavbam in ne javne površine.
Neuspešno je pritožbeno sklicevanje na kategorizacijo sporne dovozne ceste do predmetnih stavb kot javne ceste z občinskim odlokom iz leta 2005. Ugovor javnega dobra bi bil lahko utemeljen le v primeru, če bi bil podkrepljen z namembnostjo zemljišča kot javne dobrine, torej dobrine, namenjene splošni rabi, v času pred 1. januarjem 2003. Morebitna razglasitev javnega dobra po 1. januarju 2003 ne pomeni, da zemljišče v relevantnem času (ko je učinkovalo obrnjeno načelo superficies solo cedit) dejansko ni bilo pripadajoče zemljišče k stavbam. Sporna zemljišča torej že ob/po gradnji in dejanski ureditvi niso bila nikoli namenjena splošni rabi, temveč zagotovitvi funkcionalnih površin načrtovanega kareja, namenskost zemljišč pa se od izgradnje dalje ni spremenila.
priposestvovanje stvarne služnosti - nepravo priposestvovanje stvarne služnosti - desetletna priposestvovalna doba - dobrovernost priposestvovalca - služnostna pot - dejanska uporaba zemljišča - potrebe gospodujočega zemljišča - neizvrševanje stvarne služnosti - pravica uporabe - obseg in vsebina stvarne služnosti - nasprotovanje lastnika služne stvari - kupoprodajna pogodba - notarsko overjen podpis
Ker prav plačilo za uporabo poti pravni prednici tožencev izkazuje dobrovernost tožnika pri izvrševanju voženj, je pravilen zaključek, da je priposestvovanje nastopilo najkasneje v letu 2008, torej 3 leta preden je prva toženka postala (so)lastnica služečega zemljišča. Toženci pogoja za osvoboditev služnosti niso izkazali.
Pri obsegu stvarne služnosti je treba upoštevati tudi njeno izvrševanje po drugih osebah v korist lastnika gospodujočega zemljišča, torej tudi košnjo, za katero se je tožnik dogovoril z ostalimi kmeti, ki nedvomno niso kosili ročno ali trave požigali.
Sodišče druge stopnje je ob prvi pritožbeni obravnavi med drugim poudarilo, da uveljavlja tožnica zahtevke v postopku motenja posesti, kjer je obravnavanje tožbe omejeno samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja, izključeno pa odločanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali o odškodninskih zahtevkih. V okvir navedenega sodi tudi pritožbena presoja, ki se omejuje na razloge o odločilnih dejstvih.
motenje posesti - prekluzivni rok - zamuda roka - nepodaljšljiv rok
Rok za sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti po 32. členu SPZ je materialni prekluzivni rok. To pomeni, da ga ni mogoče podaljšati, nanj ne vplivata mirovanje ali prekinitev postopka, prav tako ob njegovi zamudi ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje. Z zamudo roka stranka izgubi pravico do varstva pred motenjem posesti.
ZVEtL-1 člen 42, 43, 44. ZLNDL člen 1. ZPN člen 7. ZPDS člen 6.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - merila (kriteriji) za odmero - pridobitev (so)lastninske pravice - pravica uporabe družbene lastnine - akcesorne pravice - souporaba nepremičnine - prehod lastninske pravice po zakonu - presečni dan - parkirišča - dovozna pot - skupno pripadajoče zemljišče
Sklep o tem, da je posamezno zemljišče pripadajoče, je treba vedno utemeljiti z dveh vidikov: dejanskega in pravnega. Dejanski vidik je v funkcionalni povezanosti zemljišča s stavbo, in sicer gre za tisto zemljišče, ki je bilo namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe. Pravni vidik pa odraža nekdanjo pravno (akcesorno) povezanost pravic na takem zemljišču s pravicami na stavbi. In le dejanski vidik se v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča dokazuje upoštevajoč merila, ki jih določa 43. člen ZVEtL-1. Povedano drugače: ugotovitev, da je določeno zemljišče, ob upoštevanju zakonskih meril, bilo namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe, samo po sebi še ne pomeni, da je last lastnika stavbe. Zakon je sicer, upoštevajoč tipične primere in tipično (pričakovano) pogodbeno voljo ter običajen namen pogodbe o prenosu lastninske pravice na stavbi (da se prenese skupaj z zemljiščem, potrebnim za njeno redno rabo), v prvem odstavku 44. člena ZVEtL-1 določil zakonsko domnevo, da je na pridobitelja stavbe (oziroma posameznih delov v njej) prešla tudi lastninska pravica na pripadajočem zemljišču, vendar pa je ta domneva izpodbojna. To pomeni, da lahko tisti, ki v postopku trdi, da je bila volja strank drugačna, to dokaže.
Po letu 1997 je bilo mogoče (in dopustno), da si je lastnik stavbe, ki še ni bila v etažni lastnini, ob njeni odtujitvi, v lasti zadržal del pripadajočega zemljišča.
SPZ člen 9, 43, 43/2, 266, 266/1. ZTLR člen 30, 30/2, 72, 72/1, 72/2, 72/3. ODZ paragraf 326, 328, 345. ZPP člen 8.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - pogoji za priposestvovanje - dobroverna posest - priposestvovalna doba - dokazi in dokazovanje - izvedensko mnenje - dobroverni in zakoniti posestnik - dokazna ocena - pomanjkljiva dokazna ocena
Povzemanje izpovedi pravdnih strank in prič ni dokazna ocena. Izvedene dokaze je treba oceniti (ovrednotiti njihovo dokazno vrednost) – vsakega zase in vse skupaj. Sodišče prve stopnje bi se moralo opredeliti do razlik med izpovedmi posameznih prič, ter med izpovedmi prič in drugimi izvedenimi dokazi, posebej v povezavi z ugovorno trditvijo, da je tožnik posest dejansko izvrševal na parcelah 8 in 9, ne na parceli 1. Argumentirano bi moralo pojasniti, zakaj gre (oziroma ne gre) za relevantna razhajanja. Sodbi, ki ne vsebuje takšne dokazne ocene, je utemeljeno mogoče očitati, da ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih.
priposestvovanje dela nepremičnine - pravilna dokazna ocena - potek priposestvovalne dobe
Ker je pravna prednica tožnikov pridobila lastniško pravico na delu nepremičnine s priposestovanjem je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da so tožeče stranke pridobile lastninsko pravico na izviren pridobitni način.
ZTLR člen 12.. ZSZ člen 51.. ZVEtL-1 člen 42, 42/2, 43, 43/1, 43/1-2, 43/1-3, 43/2, 43/3, 44, 44/1, 44/2.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pretekla raba zemljišča - družbena lastnina - pravica do uporabe - izvirna pridobitev lastninske pravice
Sodišče prve stopnje pri ugotavljanju obsega pripadajočega zemljišča sledilo vsem kriterijem iz prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1 in utemeljilo, zakaj sporna parcela predstavlja zemljišče, ki je potrebno in namenjeno redni rabi stavbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00067206
ZIZ člen 270, 270/1. SPZ člen 37. OZ člen 198.
pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - verjetnost obstoja oziroma nastanka terjatve - pravnomočna sodba - učinek pravnomočne sodne odločbe - domneva resničnosti - uporabnina za nepremičnino
Pravnomočno razsojena zadeva vsebuje domnevo, da tisto, kar ugotavlja, ustreza resnici. Pravnomočna sodna odločba, na podlagi katere je toženka lastnice sporne nepremičnine, na katero so pravdni stranki in sodišče vezani, torej pomeni, da je o toženkini lastninski pravici odločeno s stopnjo prepričanja. S tem je (ob odsotnosti trditev, da bi imela tožnika kakšno drugo podlago za uporabo stvari) z enako stopnjo materialne resnice odločeno tudi o pravici uporabljati nepremičnino, saj sta v skladu s 37. členom SPZ dva od bistvenih elementov lastninske pravice pravici stvar imeti v posesti in jo uporabljati. V takšni situaciji ni mogoč sklep, da bi bilo s stopnjo verjetnosti izkazano nasprotno, torej, da toženka nima lastninske pravice oziroma pravice uporabljati sporno nepremičnino oziroma, da bo tožnikoma nastala terjatev zaradi toženkine uporabe nepremičnine.
NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00067885
ZUreP-1 člen 105, 105/1, 105/2.. ZUreP-2 člen 206, 206/1, 206/2.. OZ člen 376.. ZNP člen 104.
razlastitev nepremičnine - dejanska razlastitev - denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - odškodnina zaradi razlastitve - odškodnina za stranske učinke razlastitve - namembnost zemljišča ob razlastitvi - zakonske zamudne obresti od dosojene odškodnine - prepoved ne ultra alterum tantum - prenehanje teka zamudnih obresti, ker so dosegle glavnico - stroški nepravdnega postopka - načelo uspeha
V primeru t.i. dejanske razlastitve je ob izračunu odškodnine za razlaščeno nepremičnino treba upoštevati namembnost in dejansko stanje zemljišč ob dejanskem odvzemu iz posesti.
Povzeto stališče je treba uporabiti tudi pri odmeri odškodnine za manjvrednost zemljišča, ki je razlastitvenemu zavezancu ostalo po razlastitvi dela njegovih nepremičnin. Ne le zato, ker predhodno izpostavljeni zakon ne ureja posebej načina določitve te odškodnine, ampak tudi in predvsem zato, ker je do manjvrednosti tega zemljišča prišlo zaradi razlastitve in praviloma ob razlastitvi.
Pritožbeno stališče, da je škoda zaradi manjvrednosti te parcele nastala oz. postala dokončno znana šele v letu 2015, češ da predlagatelj pred tem ni mogel vedeti, da nasprotna udeleženka ne bo prevzela tudi te parcele, ne prepriča. Škoda zaradi manjvrednosti je nastala najkasneje 1.1.1992, okoliščina, ki jo izpostavlja pritožba, pa je lahko merodajna le pri presoji, kdaj je predlagatelj lahko uveljavljal odmeno zanjo, kar bi bilo (lahko) pomembno pri vprašanju morebitnega zastaranja njegovega zahtevka.
Na vrednost odvzetih nepremičnin oz. manjvrednost preostalih nepremičnin ne smejo vplivati spremembe v vrednosti, do katerih pride v času po odvzemu nepremičnine iz posesti in na katere razlastitvena udeleženca ne moreta vplivati.
SPZ člen 48, 48/3. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 12/3. ZOdv člen 17, 17/5.
vlaganja v tujo nepremičnino - neupravičena obogatitev - prehod koristi - skupna vlaganja - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema - privolitev v prikrajšanje - brezplačna uporaba - pobotni ugovor - odvetniška tarifa
Do prehoda koristi pride, ko vlagatelj preneha in neupravičeno obogateni prične uporabljati nepremičnino, v katero je vlagatelj vlagal, ne pa že z zaključkom vlaganj.
Z izgubo posesti je tožničina terjatev (le) zapadla, nastala pa je že v trenutku, ko so bila vlaganja končana in ko se je vrednost nepremičnine povečala. Že takrat je bila toženka kot lastnica sporne nepremičnine okoriščena (in tožnica prikrajšana).
Gotovo se je tožnica v določeni meri okoristila, ker je sporno nepremičnino v času trajanja zunajzakonske skupnosti s stranskim intervenientom uporabljala brez plačila. In jasno je, da je bila toženka kot lastnica zato v enaki meri prikrajšana. Vendar pa je dokazni postopek pred sodiščem prve stopnje pokazal, da je toženka takšno uporabo molče dopuščala in se s takšno privolitvijo v svoje prikrajšanje posledično odrekla povračilnemu zahtevku.
konfesorna tožba - varstvo stvarne služnosti - služnostna pravica - preprečevanje in motenje izvrševanja stvarne služnosti - zaščita pred vznemirjanjem služnostne pravice - zahtevek na prepoved vznemirjanja - opustitveni zahtevek - prepovedni in odstranitveni zahtevek - sodba, ki se je ne da preizkusiti - odsotnost odločilnih razlogov - pasivna legitimacija - oblikovanje tožbenega zahtevka - poziv sodišča k dopolnitvi tožbe
Izpodbijane sodbe se ne da preizkusiti, ker ne vsebuje vseh razlogov o odločilnih dejstvih, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Oblikovanje tožbenega zahtevka je pri konfesorni tožbi odvisno od vsebine služnosti in vznemirjanja v posameznem primeru. Zaenkrat tožnika ne zahtevata ne odstranitve posameznih predmetov ne odstranitve nasutja zemlje. Zgolj z opustitvenim zahtevkom iz točke I izreka ali prepovednim zahtevkom iz točke II izreka pa želenega cilja ne moreta doseči, razen če izkažeta, da so npr. določeni predmeti bili nastavljeni, pa so bili v času spora že odstranjeni. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje tožnika zato najprej v skladu z določbo 108. člena ZPP pozove, da jasno opredelita, kateri predmeti so bili postavljeni ali so še postavljeni na služnostni poti ali ob njej, kje so postavljeni (z opredelitvijo lokacije) in ali preprečujejo ali bistveno otežujejo izvrševanje vsebine služnostne pravice, na kakšen način in na katerem delu poti. V tem obsegu je tožbeni zahtevek nedoločen in bo sodišče tožnika moralo pozvati k njegovi popravi (180. člen ZPP).
Konfesorno tožbo (tožba za varstvo obstoječe služnosti) se lahko naperi proti vsakomur, ki protipravno moti izvrševanje služnosti. To je lahko lastnik služečega zemljišča ali tretja oseba.
priposestvovanje osebne služnosti - užitek - služnost stanovanja (habitatio) - pravni naslov - dogovor o ustanovitvi služnosti - dobra vera - solastnina na nepremičnini - stroški postopka - potni stroški stranke - kilometrina - posest - dokazna ocena - načelo proste presoje dokazov
Kot izhaja iz točke 9 obrazložitve izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje kot materialnopravno podlago za odločitev pravilno uporabilo ODZ, in sicer paragraf 1460 ODZ in presojalo, ali je tožnica izkazala, da je priposestvovala služnost užitka in služnost stanovanja na spornih nepremičninah oziroma ali je izkazala, da je v obdobju 20 let na spornih nepremičninah izvajala pristno, pravično in pošteno posest.
evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi sodnih postopkov - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - izdelava elaborata med postopkom - izvedenec kot strokovni pomočnik sodišča - stranka v postopku - zgrešena pasivna legitimacija
ZEN v 11. členu določa, da so stranke v postopkih za izdelavo elaboratov vsi (so)lastniki oziroma skupni lastniki nepremičnin, ki so vpisani v zemljiški knjigi. Gre za postopek izdelave elaborata, ki se izvaja v okviru pravdnega postopka, zato je spoštovanje pravil postopka in primernost elaborata za vpis sprememb v kataster nepremičnin dolžno preveriti sodišče.
SPZ člen 67, 67/2, 68. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
zahtevek za povrnitev stroškov - stroški rednih vzdrževalnih del - solastna nepremičnina - potrebna večina - posel rednega upravljanja - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do izjave - neopredelitev do odločilnih dejstev - razveljavitev sodbe
Do vpisa deležev v zemljiško knjigo je prišlo na podlagi pravnomočne sodbe. Ko so deleži določeni in celo vpisani v zemljiško knjigo, pa ne gre več za skupno lastnino, ampak za solastnino. Sodišče prve stopnje je zato na podlagi določb 67. in 68. člena SPZ pravilno zaključilo, da tožnik kot večinski solastnik (3/5) za posle rednega vzdrževanja nepremičnine ni potreboval soglasja toženke z 2/5 deležem (drugi odstavek 67. člena SPZ).
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do vseh njenih navedb in ni navedlo sprejemljivih razlogov za zavrnitev dokaznih predlogov. Pravici stranke, da se v postopku izjavi, na drugi strani odgovarja obveznost sodišča, da vse navedbe stranke vzame na znanje, da pretehta njihovo relevantnost ter da se do tistih, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi tudi opredeli. Glede zavrnitve dokaznih predlogov pa velja, da mora biti obrazložena in da se zaradi nepotrebnosti ali nerelevantnosti dokazni predlog lahko zavrne samo, če bi se z njim dokazovale trditve o dejstvih, ki ne bi mogla spremeniti odločitve sodišča prve stopnje oziroma če gre za dokazovanje dejstev, ki so že dokazana. Pavšalna navedba v izpodbijani sodbi, „da so drugi dokazni predlogi zavrnjeni, saj izvedeni dokazi zadoščajo za vsebinsko odločitev o stvari“, za zavrnitev dokaznih predlogov stranke, ki v postopku ni uspela, ne zadošča.