ZPP člen 7, 165, 165/3, 212, 218, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8, 354, 360, 360/1. SPZ člen 222, 222/1.
prenehanje stvarne služnosti - omejitev služnosti - služnostna pravica hoje in vožnje - bistveno spremenjene okoliščine - potrebnost služnosti - nekoristnost služnosti - neizvedba predlaganih dokazov - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - odločanje po prostem preudarku - prekoračitev trditvene podlage - kršitev razpravnega načela - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje
V kakšnem obsegu (dolžine in širine) je služnostna pot še vedno potrebna, bi moralo sodišče glede na podan dokazni predlog ugotoviti tudi s pomočjo sodnega izvedenca. Tožnika, na katerih je bilo dokazno breme dokazovanja nekoristnosti in bistveno spremenjenih okoliščin, sta namreč za svoje trditve podala ustrezen dokazni predlog. Sodišče torej ne bi smelo odločati na podlagi lastnega preudarka.
SPZ člen 27, 28, 266, 269, 269/2. ZTLR člen 72, 72/2.
ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - tek priposestvovalne dobe po določbah ZTLR in SPZ - priposestvovalna doba - dobroverna lastniška posest - zakonita in dobroverna posest - dobrovernost posestnika - opravičljiva zmota - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - veljaven pravni naslov - pogodba o dosmrtnem preživljanju - skrbnost pridobitelja - izvenknjižno priposestvovanje - vpis pravic v zemljiško knjigo - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige
Za primere, ko je priposestvovalna doba pričela teči v času veljavnosti ZTLR in se do uveljavitve SPZ ni iztekla, priposestvovanje nastopi le, če je posest od uveljavitve SPZ do izteka priposestvovalne dobe (v katero se všteva tudi doba, pretekla v času veljavnosti ZTLR) dobroverna in lastniška. Na podlagi predhodne določbe 266. člena SPZ namreč ostanejo stvarne pravice, pridobljene pred 1. 1. 2003, v veljavi (z vsebino, kot jo določa SPZ) le, če so se vsi pogoji za njihovo pridobitev izpolnili do 31. 12. 2002. Če se priposestvovalna doba do uveljavitve SPZ še ni iztekla (kot v konkretnem primeru), pa mora pridobitelj za uspešno priposestvovanje izpolnjevati materialne pogoje po ZTLR in nato po SPZ.
Tožnik je bil v opravičljivi zmoti, da je sporna nepremičnina del posestva, ki ga je pridobil s pogodbo o dosmrtnem preživljanju.
Za dobroverno lastniško posest (kot tudi dobroverno posest po ZTLR) se ne zahteva, da bi moral biti pravni naslov veljaven.
Skrbnost in dobra vera priposestvovalca se morata presojati glede na dane družbene razmere.
Na načelo zaupanja v zemljiško knjigo se lahko sklicuje le tisti, ki je bil dobroveren. V dobri veri pa je tisti, ki ne ve ali mu ni treba vedeti, da stanje vpisa v zemljiški knjigi ni točno. Dvom v zemljiškoknjižno stanje lahko spodbudi posestno stanje, tožnik in njegovi pravni predniki pa so imeli sporno nepremičnino v posesti več deset let.
ZVEtL-1 člen 15, 15/2, 16, 16/3, 16/4, 46, 46/2, 48, 48/1, 48/2. ZNP-1 člen 40, 40/3.
etažna lastnina - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - stroški v nepravdnem postopku - plačilo stroškov postopka - stroški izvedenca - odmera stroškov po uspehu - interes udeležencev - uvedba postopka v interesu vseh udeležencev - potrebni stroški - brezplačna pravna pomoč
Tudi če je pritožnica med postopkom nasprotovala vzpostavitvi etažne lastnine, ker je bila stavba predvidena za rušenje, to še ne pomeni, da je bil postopek voden izključno v interesu predlagatelja. Ureditev razmerij med etažnimi lastniki je v interesu vseh udeležencev, saj se v tem postopku pri stavbah z več posameznimi deli v skladu s konceptom etažne lastnine usklajuje zemljiškoknjižno stanje z dejanskim stanjem.
OZ člen 52, 58, 117, 117/3, 190, 190/1, 435, 435/1. ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 353, 355, 358, 358-5. SPZ člen 48, 48/1, 48/2, 48/3.
vlaganja v nepremičnino - povrnitev vlaganj - vlaganja v solastno nepremičnino - nepremičnina v solastnini - obogatitveni zahtevek - dospelost terjatve - neupravičena obogatitev - povrnitev vrednosti vlaganj - zapadlost terjatve - čas prehoda koristi - verzijski zahtevek - solastniški delež - povračilo vlaganj - povečanje vrednosti nepremičnine - izguba posesti vlagatelja - ustna prodajna pogodba - konvalidacija - navadna škoda - izgubljen dobiček - neizpolnitev pogodbe - prodaja stanovanja - nadaljnja prodaja stanovanja tretjemu - denarna odškodnina
Trenutka dospelosti v primeru vlaganj v solastno stvar ni mogoče vezati na izgubo posesti, saj ima solastnik pravico imeti stvar v posesti (prvi odstavek 66. člena SPZ), zato pravila, po katerem dospejo zahtevki graditelja šele zatem, ko je ta izgubil posest nepremičnine (argument iz tretjega odstavka 48. člena SPZ), v primeru vlaganj solastnikov ni mogoče uporabiti. Vendar pa v konkretnem primeru, ko sporno solastno nepremičnino, v katero so bila izvršena vlaganja, uporablja zgolj solastnik, ki je izvedel vlaganja (toženec), v zvezi z izvedenimi vlaganji (še) ni moč govoriti o obogatitvi drugega solastnika (tožnice). Do obogatitve pride namreč šele, ko drug solastnik začne uporabljati nepremičnino, v katero so bila izvršena vlaganja, oziroma kakorkoli drugače uresničevati svoja (so)lastninska upravičenja. Ker torej še ni prišlo do prehoda koristi zaradi toženčevih vlaganj v solastno nepremičnino na tožnico (prvi odstavek 190. člena OZ), je toženčev tožbeni zahtevek za povrnitev vlaganj preuranjen.
V razmerju med več posestniki iste stvari se šteje za motilno dejanje vsako ravnanje, ki samovoljno spreminja ali ovira dotedanji način izvrševanja posesti.
Sodišče je sicer zapisalo, da ob tožničinem odklepanju vrat z notranje strani ni bilo ključa in da ključavnice ni mogla uporabiti, ker je bila na vratih nova ključavnica, vendar za tak zaključek ni navedlo argumentov in ni ocenilo izvedenih dokazov.
SPZ člen 44, 217, 217/1, 217/2, 269. ZPP člen 165, 165/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354. ZTLR člen 54, 54/1.
ugotovitev obstoja služnostne pravice - služnost hoje in vožnje - izvrševanje stvarne služnosti - obseg izvrševanja služnosti - vznemirjanje stvarne služnosti - odstranitev stvari - priposestvovanje stvarne služnosti - priposestvovalna doba - dobra vera - nastanek služnosti - nadomestilo zaradi omejitve lastninske pravice - dovozna pot - začasno dovoljenje - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih
Obseg dejanskega izvrševanja služnostne pravice je pomemben za zaključek o njenem obsegu (poteku in širini poti) in se je bilo sodišče do tega dolžno opredeliti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00065007
SZ-1 člen 3, 3/4, 5, 5/3, 22, 25, 25/1, 29, 29/1, 29/2, 30, 30/1, 31, 32, 32/2, 51, 51/2, 182, 182/1. OZ člen 190, 271, 271/2, 274, 275. SPZ člen 115, 118, 118/4, 118/4-2, 118/5. ZPP člen 7, 11, 212, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 347, 347/1, 350, 350/2, 355, 355/1, 451, 452, 453, 454, 454/2, 458, 458/1, 458/2, 495. EZ-1 člen 357, 357/1. Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj (2004) člen 4. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 26, 26-3, 26-9. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (2015) člen 2, 2/1, 11.
spor majhne vrednosti - razpis naroka v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - načelo vestnosti in poštenja - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - upravljanje večstanovanjske stavbe - stroški obratovanja in vzdrževanja - določitev solastniških deležev - skupni deli - posli rednega upravljanja - stroški upravljanja - plačilo stroškov stanovanja redno upravljanje - posel izrednega upravljanja - posebni skupni del večstanovanjske stavbe - delitev stroškov upravljanja - delitev stroškov upravljanja v večstanovanjski stavbi - dogovor o delitvi stroškov - določitev solastniških deležev na skupnih delih stavbe - posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja - pogodba med solastniki skupne stvari o medsebojnih razmerjih v zvezi z upravljanjem večstanovanjske hiše in funkcionalnega zemljišča - neupravičena obogatitev - poslovna stavba - pogodba o medsebojnih razmerjih - pravice in obveznosti na skupnih delih stavbe - lastninskopravna razmerja na skupnih delih - razmerja med etažnimi lastniki - mandatna pogodba - izpolnitev dolžnika ali tretjega - subrogacija - izpolnitev s subrogacijo - opustitev izvedbe dokaza - stroški za pristop na narok - delitev stroškov v poslovni stavbi - delitev stroškov v večstanovanjski stavbi - potrebni pravdni stroški - dokazi in izvajanje dokazov - redna vzdrževalna dela manjše vrednosti - določitev upravnika - upravnik
Upravnik mora skrbeti za redno vzdrževanje in obratovanje skupnih delov (2. alineja četrtega odstavka 118. člena SPZ), to pa brez rednih dobav ni mogoče. Zato mora upravnik, čeprav k temu ni izrecno zavezan, kljub temu poravnati te stroške, saj le tako lahko v celoti in popolnoma izpolni svojo obveznost kot upravnik večstanovanjske stavbe in prepreči morebitno škodo, ki bi nastala kot posledica prekinitve dobav zaradi neplačil. V takšnih primerih ima zato upravnik pravico do povrnitve plačanega, in sicer na temelju pravil o subrogaciji.
Skupni deli so solastnina vseh etažnih lastnikov posameznih delov (skupni deli) ali solastnina nekaterih etažnih lastnikov posameznih delov (posebni skupni deli) (četrti odstavek 3. člena SZ-1), pri čemer je ureditev splošnih skupnih delov predpisana kot pravilo, ureditev in obstoj posebnih skupnih delov pa kot izjema. V skladu s tretjim odstavkom 5. člena SZ-1 spadajo med skupne inštalacije, naprave in opremo tudi dvigala. Poseben skupni del se lahko določi že s pogodbo o medsebojnih razmerjih, v vsakem primeru pa je za oblikovanje posebnega skupnega dela potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov (22. člen SZ-1 in drugi odstavek 32. člena SZ-1). Glede na navedeno bi se toženka lahko svoje obveznosti plačila stroškov vzdrževanja in obratovanja dvigal razbremenila le, če bi zatrjevala in dokazala, da so jaški dvigala v južni lameli posebni skupni prostori (primerjaj četrti odstavek 3. člena SZ-1 v zvezi z 21. členom SZ-1). Le v takem primeru, in če ne bi bila solastnica posebnega skupnega dela, toženka ne bi bila zavezana za plačilo stroškov v zvezi z delovanjem in vzdrževanjem dvigal.
Pogodbo o upravljanju je podpisala le večina solastnikov poslovno proizvodne stavbe. Glede na navedeno je tako za odločitev, ali tožeča stranka upravičeno zaračunava stroške receptorske službe toženi stranki bistveno, ali izvajanje receptorske službe predstavlja posel rednega ali izrednega upravljanja.
Posplošeno nasprotovanje trditvam nasprotne stranke na začetku vloge ali ob začetku (ali na koncu) podajanja trditev na naroku v smislu da: "v celoti prereka navedbe nasprotne stranke iz predhodne vloge, razen v delih, kjer se z njimi izrecno strinja" se v skladu z določilom drugega odstavka 214. člena ZPP ne upošteva.
V konkretnem primeru je bil za delitev stroškov uporabljen ključ delitve po kvadraturi. Ta uporabljen ključ dejansko predstavlja zakonsko predviden ključ delitve stroškov v sorazmerju s solastniškimi deleži. Glede na navedeno za odločitev v tem postopku ob izostanku trditev tožene stranke, da bi za delitev moral biti uporabljen kakšen drug, zanjo ugodnejši, veljavno dogovorjen delilni ključ, ni pravno odločilno, ali je bil sklep št. 8/5/6 z dne 15. 9. 2011, s katerim naj bi etažni lastniki na zboru lastnikov določili nov delilni ključ, ki je enak zakonsko predvidenemu delilnemu ključu, veljavno sprejet ali ne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00066179
ZPP člen 212. SZ-1 člen 20, 20/1, 21, 182, 182/1.
upravnik - stroški obratovanja in upravljanja - poslovna stavba - aktivna legitimacija upravnika - višina solastninskega deleža - posebni skupni deli v etažni lastnini - pogodba o medsebojnih razmerjih - višina stroškov - dokazno breme
Tožnica ni dokazala višine spornih stroškov čiščenja skupnih površin in električne energije. Toženka je namreč v postopku na prvi stopnji ugovarjala višini stroškov in navajala, da mora tožnica za dokazilo o višini posameznega stroška na računu oz. delilniku stroškov predložiti račune izvajalcev oz. dobaviteljev. Glede na navedeno bi morala tožnica pojasniti in dokazati, na kakšen način je prišla do iztoževanih zneskov. Dokazati bi torej morala tudi, da so bili računi dobaviteljev in izvajalcev res izdani v zatrjevani višini. Tega dokaznega bremena pa tožnica ni zmogla, saj računov dobaviteljev in izvajalcev za stroške obratovanja in vzdrževanja ali kakšnega drugega dokaza, iz katerega bi izhajalo, da je toženki stroške upravičeno zaračunala v iztoževani višini, ni predložila.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00064478
SPZ člen 206, 206/1, 207, 207/3, 209, 209/2. ZFPPIPP člen 132, 132/1, 280, 281, 282. ZIZ člen 65, 76, 76/2, 119, 120, 120/4. OZ člen 420.
odstop terjatve v zavarovanje - fiduciarni odstop terjatve v zavarovanje - anticipirana fiduciarna globalna cesija - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na predmetu izvršbe - plačilna nesposobnost dolžnika - pogodbena cesija - vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja - prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - ustavitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - izvršilni sklep o prenosu terjatve v izterjavo - ločitvene pravice, pridobljene v postopku izvršbe - ločitvene pravice, pridobljene v postopku izvršbe ali zavarovanja, ki se prekine z začetkom stečajnega postopka - sklep o ugovoru - ustavitev izvršbe - prenos v izterjavo - odstop terjatve s pogodbo (cesija) - večkratni odstop
Če sodišče v postopku po vložitvi ugovora tretjega s pravnomočno sodbo ugotovi, da izvršba, ki še ni končana, na določen predmet ni dopustna, glede tega predmeta ustavi izvršbo in razveljavi sklep o izvršbi (65. člen ZIZ). Če bi bila določena zgolj ustavitev izvršbe glede tega predmeta, bi takšna ureditev v skladu z dobrohotno razlago drugega odstavka 76. člena ZIZ še dopuščala možnost, da ostanejo v veljavi opravljena izvršilna dejanja, če bi z njihovo razveljavitvijo bile prizadete pravice drugih. V zakonu zapovedana razveljavitev sklepa o izvršbi glede tega predmeta pa nedvomno narekuje razveljavitev vseh do tedaj opravljenih izvršilnih dejanj na tem predmetu, tj. tudi sklepa o rubežu, kar pomeni, da bi izvršilni upnik v posledici izgubil zastavno pravico na terjatvi in vrstni red poplačila, ki ga je s sklepom o rubežu pridobil. Z razveljavitvijo sklepa o prenosu terjatve v izterjavo bi odpadla tudi pravna posledica, ki jo določa četrti odstavek 120. člena ZIZ, da dolžnikovi odstopi prenesene terjatve po prenosu v izterjavo nimajo pravnih učinkov na pravice, ki jih je upnik pridobil s prenosom, in bi torej nadaljni dolžnikovi prenosi iste terjatve imeli veljavne pravne učinke. Takšne posledice pa po mnenju pritožbenega sodišča nesorazmerno posegajo v pravice izvršilnih (prisilnih) upnikov in jih v primerjavi s pogodbenimi upniki spravljajo v neenakopraven položaj.
Ker zakonodajalec razmerij med upniki v konkurenci pravic fiduciarnih upnikov s pravicami izvršilnih upnikov ni uredil, mora ustrezno ravnovesje poiskati sodišče upoštevaje dejanske okoliščine v vsakem posamičnem primeru, z namenom čim manjšega poseganja v zavarovane pravne položaje prizadetih udeležencev. V skladu s tem vodilom pritožbeno sodišče ocenjuje, da je bila odločitev prvostopnega sodišča vseeno pravilna. Pri tej oceni ni upoštevalo dejstva, da se je zoper dolžnika C. d. o. o. začel stečajni postopek, saj to dejstvo do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje še ni nastopilo in zato ni del relevantne dejanske podlage. Predmet tako fiduciarnega pogodbenega odstopa v zavarovanje kot rubeža v izvršilnem postopku so bodoče terjatve iz trajnega pogodbenega razmerja med dolžnikom C. d. o. o. in njegovim dolžnikom D. iz naslova odkupa električne energije, terjatve torej, ki izvirajo iz opravljanja dolžnikove glavne (če ne celo edine) dejavnosti, iz katere pridobiva prihodke. Pri tako obsežni globalni anticipirani cesiji je razumno pričakovati, da bo terjatev prvega fiduciarnega upnika v določenem časovnem obdobju poplačana in da se bodo dolžnikove terjatve do njegovega dolžnika slej kot prej sprostile tudi za upnike kasnejšega vrstnega reda. Kdaj in v kolikšnem obsegu, vesta samo dolžnik in upnik iz fiduciarnega razmerja. Pravica kasnejših upnikov do vrstnega reda je zato v primeru anticipiranih globalnih cesij zelo pomembna. Dolžnikov dolžnik je bil nadalje z vsemi fiduciarnimi odstopi polno seznanjen, saj je dolžnikove terjatve nakazoval neposredno fiduciarnemu upniku. Ob upoštevanju navedenih okoliščin ima poseg v pravni položaj fiduciarnega upnika, če se mu ne prizna pravica do ugovora tretjega oz. pravica, ki preprečuje izvršbo (saj se lahko iz odstopljene terjatve poplača zunajsodno, lahko jo sam iztoži od dolžnikovega dolžnika, dolžnikov dolžnik pa prepreči izvršbo z ugovorom, da terjatev ni prešla na kasnejšega upnika), blažje in manj obremenjujoče posledice kot poseg v položaj kasnejšega izvršilnega upnika, ki mu fiduciarnemu upniku priznana pravica do ugovora in tožbe na nedopustnost izvršbe odvzame ne samo vrstni red, pač pa mu lahko za naprej v celoti onemogoči poplačilo iz dolžnikove terjatve.
ugovor zoper sklep o izvršbi - neposredno izvršljiv notarski zapis - hipoteka
Pri predmetni izvršbi gre za realizacijo zastavne pravice. Hipoteka je vezana na nepremičnino pri kateri je vpisana in ne na osebo oziroma lastnika nepremičnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00064237
SPZ člen 59, 59/1, 72, 72/2, 95, 95/1, 96, 96/1. ZZZDR člen 56, 56/1, 56/2, 56/3. ZPP člen 355, 355/1.
premoženjska razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - odgovornost zakonca za dolg iz skupnega premoženja - plačilo skupnih dolgov - samostojni podjetnik - plodovi - pravila vračanja - obogatitveni zahtevek - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - kasatorično pooblastilo
Dohodek iz podjetniške dejavnosti (predelava plastičnih mas), ki ga je tožnik ustvaril po prenehanju življenjske skupnosti s toženko iz svoje poslovne dejavnosti samostojnega podjetnika, v okviru katere je uporabljal (tudi) skupne stvari, kot je opozorilo vrhovno sodišče, ni plod opravljanja te dejavnosti ter pri njej uporabljenih proizvodnih strojev in poslovnih nepremičnin. Zato ni skupno premoženje.
Ureditev je treba razlagati na način, da se v primerih vindikacijskega zahtevka uporablja pravila vračanja iz SPZ, v primeru obogatitvenega pa pravila OZ. V obravnavani zadevi vindikacijski zahtevek ni uveljavljan, torej ni podlage za uporabo določb 95. in 96. člena SPZ.
nastanek solastnine - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla - ugotovitveni in dajatveni zahtevek - obseg zapuščine
Nadalje pritožba neutemeljeno izpostavlja okoliščino, da bi morala tožeča stranka poleg ugotovitvenega zahtevka postaviti tudi dajatveni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine, saj gre v primeru nastanka solastnine na podlagi drugega odstavka 48. člena SPZ za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla. V obravnavani zadevi ni bila vložena tožba na podlagi drugega odstavka 48. člena SPZ, čeprav je moralo sodišče prve stopnje zahtevek obravnavati na tej podlagi, pač pa tožba na ugotovitev, da v zapuščino po pokojni A. A. ne spada del sporne nepremičnine. To pomeni, da je pravovarstveni cilj takšne tožbe v skladu z določbami 212. člena ZD dosežen zgolj z ugotovitvijo, da določen del sporne nepremičnine ne spada v zapuščino in slednji ni predmet dedovanja. Na kak način bo tožeča stranka v takšnem primeru dosegla vpis solastninske pravice v zemljiško knjigo, ko je bilo ugotovljeno, da določen del nepremičnine ne spada v zapuščino, ker naj bi tožeča stranka na tem delu pridobila solastninsko pravico, je drugotnega pomena v predmetni pravdi.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00064335
ZIZ člen 168, 168/5, 271, 271/1, 271/1-2, 272, 273, 273/1, 273/1-2, 273/1-3. ZZK-1 člen 98, 98/1, 147. SPZ člen 49, 49/1.
izvršba za poplačilo denarne terjatve - tožba za vknjižbo dolžnikove lastninske pravice - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika - predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - začasna odredba s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnine - namen zavarovanja z začasno odredbo - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve - odločanje o vpisih po stanju zemljiške knjige - pogoji za dovolitev vpisa po stanju v zemljiški knjigi - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - vknjižba nepremičnine na dolžnika - neprimerno sredstvo zavarovanja - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - vrste začasnih odredb
Če toženec ni zemljiškoknjižni lastnik, v zemljiški knjigi ni mogoče vpisati predlagane zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve.
Sodišče ne more izvedencu naročiti, da v stanovanju toženke rekonstruira vse možne načine premikanja (različnega) pohištva, meče in drsa po tleh s stvarmi različne velikosti in različne teže in podobno. Izvedenec bi lahko opravil rekonstrukcijo in ponovil posnete zvoke (in njihovo jakost) le, če bi vedel, s čim točno in na kakšen način so nastali. Teh trditev pa tožnik ni ponudil, pa tudi dokazni postopek podlage za konkretnejše ugotovitve ni dal. Dokaz z rekonstrukcijo je zato v okoliščinah konkretnega primera, za dokazovanje dejstva, da je hrup, ki ga je tožnik posnel, povzročila toženka oziroma je bil povzročen pri uporabi njenega stanovanja, neprimeren dokaz. Enako velja za predlog, da bi izvedenec v nočnih urah opravil ogled in takrat ugotovil jakost in smer hrupa.
ZTLR člen 24, 25. SPZ člen 47, 75, 75/1. OZ člen 133.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - negatorna tožba - rušenje objekta - imisije - prepovedane imisije - zahteva za odstranitev škodne nevarnosti
Zahtevek na delno odstranitev pomožnega objekta – dela ostrešja, je po svoji naravi, glede na navedbe tožeče stranke, zahtevek za odstranitev škodne nevarnosti v smislu določila 133. člena OZ. Po pravni naravi je to odškodninski zahtevek, ki zasleduje vzpostavitev stanja pred podaljšanjem ostrešja, da ne bo več nevarnosti padca snega ali izlitja vode in požarne nevarnosti.
SPZ člen 32, 33, 33/1, 35. ZPP člen 184, 184/1, 339, 339/2, 339/2-8.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - varstvo soposesti - dejanska oblast nad stvarjo - prepozen dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - nedovoljena sprememba tožbe - prekluziven rok - rok za posestno varstvo
Način izvajanja posesti lastnika zemljišča je lahko tudi v tem, da občasno prihaja po svojem agentu, ki ta zemljišča prodaja. Zato ni pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka travnik kosila, tožeča stranka pa ni izkazala, da bi imela kot lastnik zemljišča v posesti. Ker je sodišče zavrnilo zaslišanje treh domnevnih strank, ki jih je tožeča stranka vodila na parcele, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, tožeče stranki pa je bilo odvzeto sodno varstvo.
SPZ člen 99, 99/1. ZPP člen 8, 165, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
negatorna tožba - vznemirjanje lastninske pravice - izvrševanje služnosti - sklepčnost tožbe - dokazno breme - dokazna ocena - res iudicata - nasprotje v razlogih sodbe - protispisnost
Ker je lastninska pravica načeloma neomejena, je dokazno breme, da vznemirjanje ni protipravno, na tožencu; dokazati mora, da ima na tožnikovi stvari kakšno pravico.
Prvostopno sodišče je zavrnilno odločitev o neutemeljenosti zahtevka, ki ga je oprlo na zaključek, da sodišče ne sme nadomestiti soglasja solastnice - nasprotne udeleženke za izvedbo potrebnega upravnega postopka pred pristojnim upravnim organom za legalizacijo stanovanjskega in gospodarskega objekta, ki oba stojita na nepremičninah parc. št. 31/2 in 31/3, obe k. o. ..., ker bi to pomenilo nadomestitev soglasja za gradnjo, ki presega okvir poslov, potrebnih za redno vzdrževanje in obratovanje, temeljilo na uporabi 5. odstavka 67. čl. Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Pri odločanju je spregledalo, da so bile ravno zaradi razreševanja podobnih spornih razmerij med solastniki, z novelo SPZ-B9 dopolnjene določbe 67. člena, in sicer z novim 6. odstavkom, ki določa, da lahko solastniki, ki imajo skupaj več kot polovico idealnih deležev, sodišču predlagajo, da v nepravdnem postopku odloči o poslu, ki presega okvire rednega upravljanja, pri čemer pri odločanju sodišče upošteva zlasti vrsto posla ter porazdelitev bremen, koristi in drugih posledic za solastnike, ki s poslom niso soglašali, v primeru razpolaganja s celotno stvarjo pa tudi primernost višine odmene, ki jo prejmejo solastniki. Citirani člen, glede na to, da je že bil v veljavi v času vložitve tožbe oz. predloga, nudi pravno podlago za odločanje ravno v situaciji, kot je obravnavana, glede na višino predlagateljevega idealnega deleža, ki presega polovico,
ZPP člen 8, 212, 286, 286/3, 339, 339/2, 339/2-12.
tožba na ugotovitev obstoja lastninske pravice - solastnina - dostop do javne ceste - načelo dispozitivnosti - prekoračitev tožbenega zahtevka - sklepčnost tožbe - sodba na podlagi pripoznave - prepoved odločanja o isti stvari - identiteta spora - dokazna ocena - lastninska pravica na delu parcele - ustanovitev stvarne služnosti po uradni dolžnosti - pravočasnost navajanja dejstev in dokazov - pravnomočno razsojena stvar
S tem, ko je sodišče v tožbeni zahtevek zaradi jasnosti dodalo besedilo, ki ga citira pritožnica, ni prekoračilo tožbenega zahtevka, saj ni ugotovilo nekaj več (maior), niti kaj drugega (aliud) od tistega, kar je bilo zahtevano.
Ni mogoče slediti pritožnici, da bi sodišče v tem pravdnem postopku moralo urediti služnost dostopa do novega gospodarskega poslopja, saj bi to pomenilo poseg sodišča v načelo dispozitivnosti, ki je v sferi posameznih strank postopka.