ZZZDR člen 56, 56/2. SPZ člen 48, 48/1, 72, 72/2. DZ člen 290, 290/1
neupravičena obogatitev - vlaganja v tujo nepremičnino - soglasje za vlaganja - zahtevek za povrnitev vlaganj - skupno premoženje zakoncev - solidarna obveznost - pasivna legitimacija - enotna sodna praksa - izguba posesti vlagatelja - višina prikrajšanja - privolitev v prikrajšanje
Sodna praksa je enotna, da se pri ugotavljanju višine prikrajšanja zaradi vlaganj v nepremičnino ne upošteva korist zaradi brezplačnega bivanja v stanovanju, če je bilo dano soglasje lastnika nepremičnine. Ugotovljeno je bilo, da sta tožnika s tožencem kot lastnikom hiše imela sklenjen dogovor za brezplačno uporabo dela hiše, kjer sta si uredila bivalne prostore oziroma da je toženec privolil v brezplačno uporabo tega dela hiše, s tem pa tudi v svoje prikrajšanje.
motenje posesti - rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti - subjektivni rok za vložitev tožbe - pasivna legitimacija v sporu zaradi motenja posesti - posredni motilec posesti - splošni skupni del - nujni enotni sosporniki - skupnost etažnih lastnikov kot stranka postopka - pravni in ekonomski interes
V sodni praksi je izoblikovano stališče, da je v pravdi zaradi motenja posesti pasivno legitimiran tudi tisti, ki motilno dejanje odobri ali ga dopušča oziroma ima od njega koristi.
lastninska tožba - lastništvo premičnine - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - določljivost predmeta - individualizacija stvari
V skladu z 92. členom SPZ mora tožnik z lastninsko tožbo dokazati: 1. da je stvar, ki jo zahteva individualno določena tako, da ne more biti dvoma, za katero stvar gre, 2. da je lastnik stvari in 3. da se njegova stvar nahaja pri tožencu.
zahteva za uveljavljanje odškodnine - vznemirjanje lastninske pravice - posegi v lastninsko pravico - protipravni poseg - nedopusten poseg v lastninsko pravico - poseg brez soglasja - soglasje za ureditev dovozne poti - bistveno spremenjene razmere - poškodovanje in uničenje objekta - vpliv gradnje na sosednjo nepremičnino - ugovor zastaranja odškodninske terjatve - dokaz s postavitvijo izvedenca - določitev izvedenca - postavitev strokovne institucije za izvedenca - posedanje površin - dokazna ocena izvedenskega mnenja - predpravdno izvedensko mnenje
Toženca sta z izgradnjo novega, spremenjenega dovoza protipravno posegla v nepremičnino tožnikov. Poseg je bil opravljen brez soglasja tožnikov, pri tem pa spremenjeni dovoz ni enakovreden prejšnjemu. Predmet obravnavane zadeve je odškodninski zahtevek, ki ima podlago v določbi drugega odstavka 99. člena SPZ.
dokazni predlog za zaslišanje priče - razpravno načelo - substanciran dokazni predlog - trditvena podlaga - ugotovitev obstoja stvarne služnosti - priposestvovanje služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - služnost hoje in vožnje - pogoji za priposestvovanje - priposestvovalna doba - zaščita pred vznemirjanjem - varstvo služnosti - odstranitev ovire - prepoved bodočega vznemirjanja
Tožnik je v I. točki tožbe opisal stanje v naravi gospodujočih nepremičnin (gospodarsko poslopje, sadovnjak, vinograd, gozd), v II. točki pa način dostopa do tožnikovih nepremičnin (trasa), rabo zadnjih 20 let ter kako je toženec v letu 2016 preprečil vožnje po zatrjevani trasi. Vsa navedena dejstva, zlasti v II. točki tožbe, utemeljujejo zatrjevano priposestvovanje in ne gre za "sestavljeno" trditveno podlago oziroma za različne komplekse dejstev, ki bi narekovali potrebo, da tožnik navede, v zvezi s katerim sklopom dejstev je priča predlagana za zaslišanje. Zahteva, da bi za vsako od zatrjevanih pravno pomembnih dejstev tožnik moral oblikovati poseben dokazni stavek, je v okoliščinah konkretnega primera pretirana. Pojasnilo tožnika, da je priča predlagana za zaslišanje glede vseh trditev, ki se nahajajo pred dokaznim predlogom, v obravnavanem primeru zadošča. Glede na to, da je imel tožnik na sosednji parceli živali (ki jim je treba pripeljati krmo), drva (ki jih je tudi treba pripeljati) in vinograd (katerega vzdrževanje je tudi povezano s prevozi), bi toženec moral vedeti, da se služnost hoje in voženj dejansko izvršuje, še posebej zato, ker je sam povedal, da se tožnik ni mogel peljati po C. C. parceli, ni pa znal odgovoriti na vprašanje, kako je lahko tožnik prišel z vozili do svojih parcel ne da bi prečkal sporno (toženčevo) parcelo 485/3.
Z naročilom za odklop električne energije toženec ni vzpostavil (svojega) prejšnjega soposestnega stanja, temveč je le onemogočil tožnici izvajanje njene soposesti. Tako dejanje že samo po sebi ne more predstavljati samopomoči v smislu 31. člena SPZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00028972
ZEN člen 95, 95/5. ZZK-1 člen 115, 115/1, 115/7, 243
izstavitev zemljiškoknjižne listine - poočitev spremembe podatkov o nepremičnini - nesklepčnost tožbenega zahtevka - izbrisna tožba - aktivna legitimacija za vložitev izbrisne tožbe - uskladitev podatkov z dejanskim stanjem v naravi
Vendar je v konkretnem primeru bistveno, da vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja oziroma vknjižba lastninske pravice tožnice na posameznem delu stavbe, ki pravno in dejansko ne obstaja (kot je to pojasnjeno zgoraj), ni mogoča. Zato sodišče prve stopnje, s tem, da tožnice ni pozivalo na popravo in dopolnitev tožbe, ni zagrešilo bistvenih kršitev pravil postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00027441
ZPP člen 189, 190
tožba za ugotovitev lastninske pravice - ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - odtujitev nepremičnine - odtujitev nepremičnine med pravdo - začetek teka pravde - prenos lastninske pravice na nepremičnini - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - zaznamba spora - subjektivne meje pravnomočnosti
Glede stvarnih pravic na nepremičnini velja načelo zaupanja v zemljiško knjigo. V primeru, ko se pridobitelj v dobri veri zanese na zemljiškoknjižno stanje, veljavno pridobi lastninsko pravico, čeprav je v teku pravda zoper odsvojitelja glede stvarne pravice na tej nepremičnini. Tožnik se v tem primeru za učinkovito varstvo pred nevarnostjo odtujitve ne more zanesti na 190. člen ZPP, pač pa mora predlagati zaznambo spora.
razmerja med solastniki - uporabnina za nepremičnino - korist - prikrajšanje - preprečitev uporabe nepremičnine - dejansko stanje - izvedensko mnenje - odločanje o pravdnih stroških - delni umik tožbe - ugovor zastaranja
Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je toženec tožnikom preprečeval uporabo, ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec tisti, ki je del parcele ogradil, pri čemer pa so ograjeni del parcele uporabljali njegovi družinski člani. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja pa je pravilen zaključek, da dovoljenje toženca za uporabo ograjenega dela parcele, dano družinskim članom, pomeni enako, kot če bi toženec stvar uporabljal sam.
postopek za sodno ureditev meje - skupni stroški postopka - meja
Osnovno načelo povrnitve skupnih stroškov v nepravdnem postopku za določitev meje je, da si mejaši stroške delijo skladno z dolžino svojih meja (139. člen ZNP). Tisti mejaš, ki je imel urejeno sorazmerno daljšo mejo, nosi sorazmerno večji, dolžini meje sorazmeren delež stroškov.
ZVEtL-1 člen 3, 19, 19/3, 19/4, 20, 29, 35. ZNP člen 37
pravica do izjave - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - narok v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - pridobitelj posameznega dela stavbe - pravni naslov - pravni temelj pridobitve lastninske pravice - stanovanjska pravica - pravica uporabe - lastninska pravica - priposestvovanje - pravno nasledstvo - večkratni zaporedni prenos lastninske pravice - izkaz večkratnih zaporednih prenosov pravice
Priposestvovanje, ob upoštevanju 20. člena ZVEtL-1, ni samostojen pravni temelj pridobitve lastninske pravice udeleženca postopka, ampak udeležencu kot pridobitelju posameznega dela položaj olajšuje le v pogledu izkazovanja pravnega nasledstva po zemljiškoknjižnem lastniku. Povedano drugače: 20. člen ZVEtL-1 pridobitelja posameznega dela ne odvezuje, da predloži (svoj) pravni naslov, odvezuje ga le s pravnimi naslovi ali z javno listino, ki izkazuje univerzalno pravno nasledstvo, izkazati morebiten večkratni zaporedni prenos lastninske pravice po tretjem in četrtem odstavku 19. člena ZVEtL-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00028114
OZ člen 132, 179, 179/1. SPZ člen 99. URS člen 33. ZPP člen 324, 324/4, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15
odškodninski zahtevek - daljnovod - uporaba nepremičnine brez pravnega naslova - dejanska razlastitev - nedopusten poseg v lastninsko pravico - priposestvovanje služnosti v javno korist - protipravno stanje - zastaranje zahtevka - pravna varnost - elementi civilnega delikta - pravno priznana škoda - oblike škode - premoženjska in nepremoženjska škoda - nesklepčen zahtevek - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - ustavno sodišče - volenti non fit iniuria - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odločilna dejstva - navedbe stranke v postopku - pojem protispisnosti - obrazložitev sodbe
Odškodninska terjatev zaradi protipravne omejitve lastninske pravice z dejansko razlastitvijo (brez izvedbe upravnega razlastitvenega postopka ali sklenitve ustrezne pogodbe) zastara v skladu z določbami OZ. Zastaranje začne teči, ko postane glede na okoliščine primera jasno, da razlastitveni upravičenec svoje obveznosti (uvedbe postopka razlastitve) ne bo izpolnil. Trajajoče protipravno stanje (dejanske razlastitve) ne odlaga začetka teka zastaralnega roka. Kršitev pravice sama po sebi še ne pomeni nastanka pravno priznane škode, ki bi upravičevala prisojo odškodnine, temveč mora biti zatrjevana in izkazana ena od pravno priznanih oblik škode (132. člen OZ). Z napačnim povzetkom navedb strank že pojmovno ni mogoče zagrešiti kršitve določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ne gre za razloge o odločilnih dejstvih.
Zatrjevano in ugotovljeno pravno razmerje med pritožnico in pravdnimi strankami temelji na zatrjevanem solastninskem razmerju pravdnih strank na obravnavani nepremičnini in na kršitvi predkupne pravice, ki jo imata kot solastnika vsak svojega solastninskega deleža tožnik in pritožnica na podlagi tretjega odstavka 66. člena SPZ. Vsak od solastnikov lahko uveljavlja predkupno pravico (le) v sorazmerju s svojim idealnim deležem. V položaju, ko kršitev predkupne pravice v pravdi uveljavlja le eden od več solastnikov, katerih predkupna pravica je bila kršena, izid pravde ne vpliva na materialnopravni položaj ostalih solastnikov, ki niso uveljavljali zakonite predkupne pravice oziroma zahtevali sodnega varstva. Varovanje svoje predkupne pravice, na katero se sklicuje pritožnica, torej ne zadošča za njeno vključitev v tujo (tožnikovo) pravdo, v kateri slednji uveljavlja kršitev njegove predkupne pravice.
umik tožbe - odločitev o pravdnih stroških ob umiku tožbe - izpolnitev tožbenega zahtevka - umik takoj po izpolnitvi - izjema od pravila - vrnitvena tožba - tožba lastnika za izročitev stvari v posest - dejanska oblast nad stvarjo
Do umika tožbe ni prišlo zaradi izpolnitve toženke, pač pa zaradi posledic dokončanja nepravdnega postopka, v katerem je tožnik postal izključni lastnik stanovanja, ki je bilo predmet tega postopka. Tožnik, ki umakne tožbo, mora nasprotni stranki povrniti vse pravdne stroške. Pri tem ni pomemben niti razlog, zakaj se je odločil za umik tožbe, niti dejstvo, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen. Tožnik je razbremenjen plačila stroškov pravdnega postopka ob umiku le izjemoma: če je tožbo umaknil takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek. Če namreč toženec med pravdo izpolni tožbeni zahtevek, ga s tem smiselno pripozna. Zato mora on plačati pravdne stroške, razen če ne gre za izjemni primer iz 157. člena ZPP, ko ni dal niti povoda za tožbo. Z vrnitveno tožbo se ne dokazuje lastninska pravica, temveč se zahteva vrnitev stvari v lastnikovo posest. Posest je v okviru stvarnega prava določena posebnost. Je dejanska oblast nad stvarjo, v nasprotju s pravico, ki pomeni dejansko oblast do stvari. Tožnik niti ni trdil, da mu je toženka vrnila posest, ali da bi se sporazumela o prenosu posesti nanj, npr. z izročitvijo ključev. Tožnikova naključna pridobitev posesti ne pomeni, da je toženka izpolnila zahtevek med pravdo. Če je tožnik zaradi pridobitve izključne lastninske pravice na stanovanju v drugem postopku izgubil pravni interes za nadaljnje vodenje tega postopka, pa ga to tudi ne more razbremeniti plačila pravdnih stroškov toženki. Razlog, zaradi katerega se je odločil za umik tožbe, namreč pri odločanju o stroških postopka pri umiku tožbe ni pomemben.
delitev solastne stvari - načini delitve - fizična delitev solastne stvari - deljivost stvari - stroški parcelacije
Stroški parcelacije ne pomenijo zmanjšanja vrednosti stvari, prav tako pa gre za skupne stroške udeležencev postopka, ki jih slednji trpijo v sorazmerju z velikostjo svojih solastnih deležev.
motenje posesti - dejanska posest - prekluzivni rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti
Izhajajoč iz navedenih pravil je temeljna predpostavka motenja posesti ta, da ima tožeča stranka stvar (nepremičnino), za katero zatrjuje, da je motena v posesti z ravnanji nasprotne stranke, v dejanski posesti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00027150
ZPP člen 13, 206. SPZ člen 72
tožba za izselitev iz stanovanja - predhodno vprašanje - prekinitev pravdnega postopka - skupno premoženje - tožba na ugotovitev obsega skupnega premoženja - skupna lastnina - skupna lastnina stanovanja - uporaba stanovanja v skupni lastnini
V obravnavani zadevi je tožnica vložila tožbo za izselitev toženca iz stanovanja, kjer sta skupaj prebivala. Toženec se je branil z nasprotno tožbo, v kateri je ugovarjal, da je stanovanje skupno premoženje, zato je tožničin zahtevek po izselitvi neutemeljen. Odločitev o tožbenem zahtevku za izselitev toženca je odvisna od ugotovitve predhodnega vprašanja, ali stanovanje predstavlja skupno premoženje. V tem primeru sta pravdni stranki skupna lastnika in nobeden od njiju nima na razpolago zahtevka za izselitev drugega, saj imajo skupni lastniki pravico stvar skupaj uporabljati. Po v času vložitve tožbe veljavnimi določili ZZZDR in sedaj veljavnimi določili DZ skupno premoženje nastaja v času obstoja zakonske zveze po sili zakona. Zakonca kot skupna lastnika pridobita lastninsko pravico na skupnem premoženju na originarni način.
SPZ člen 206, 208, 209. ZIZ člen 107. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3 - 3, 282
odstop terjatve v zavarovanje - pogodbena zastavna pravica - pridobitev zastavne pravice v izvršilnem postopku - stečaj odstopnika - ločitvena pravica
Pri odgovoru na vprašanje kdo ima prednost pri poplačilu odstopljene terjatve ali tožeča stranka, ki ima terjatev zavarovano z ločitveno pravico, ki jo lahko uveljavi zunaj sodno ali upnik, ki je ločitveno pravico pridobil v postopku izvršbe, je potrebno upoštevati posebna pravila določena v ZFPPIPP. Po teh pa na ločitveno pravico, ki jo je pridobila tožeča stranka začetek stečaja nima vpliva in je tožeči stranki ni treba prijavljati v stečajni postopek, temveč jo lahko uveljavi zunaj sodno v skladu s splošnimi pravili, ki se uporabljajo za to ločitveno pravico medtem, ko na ločitveno pravico pridobljeno v izvršilnem postopku začetek stečajnega postopka ne vpliva le v primeru, če je upnik v postopku izvršbe pred začetkom stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico in če je bila do začetka stečajnega postopka v izvršilnem postopku opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, sicer je treba ločitveno pravico uveljavljati v stečajnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00027514
SPZ člen 39, 40
pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - pogodbena obveznost - vsebina pogodbenih obveznosti - izpolnitev pogodbene obveznosti
Sodišče prve stopnje je po opravljenem dokaznem postopku pravilno ugotovilo, da tožeči stranki ni uspelo dokazati, da bi iz predloženih pogodb, ki naj bi bile izpolnjene s strani tožnika, izhajala obveznost tožene stranke, kot jo zahteva v tožbenem zahtevku. Toženi stranki pa je uspelo dokazati, da je ona izpolnila svoje obveznosti, tožnik pa ne. Odločitev sodišča prve stopnje, da se zavrne tožbeni zahtevek za izstavitev listine za vpis v zemljiško knjigo, ker bi sicer sodba nadomestila tako listino, je tako pravilna.