ugotovitvena tožba - pravni interes za ugotovitveno tožbo - dajatvena tožba - zakupno razmerje - brezplačna uporaba - garaža - zakup garaže - najem garaže - služnostna pravica - dostop do objekta - odpoved najemne (zakupne) pogodbe - odpoved zaradi pogodbi nasprotne rabe - posodbena pogodba - izvensodna poravnava - nečelo superficies solo cedit - ničnost poravnave
Za odločanje o predmetnem tožbenem zahtevku so relevantne le trditve, ki predstavljajo izpolnitev zakonskega stanu 582. člena ZOR, tj. uporaba garaže (ne zemljišča pred garažo) v nasprotju s pogodbo ali z njenim namenom ali zanemarjanje njenega vzdrževanja, zaradi česar obstaja nevarnost, da bo tožniku nastala precejšnja škoda, kar bi bila lahko podlaga, na kateri bi tožnik lahko odpovedal toženki najemno pogodbo brez odpovednega roka.
Neuporaba poti zaradi preprečevanja s strani tožnikov ne more pomeniti nekoristnosti služnosti. Neizvrševanje služnostne poti ne pomeni nujno da služnost ni več koristna, saj je toženec ni uporabljal izključno zaradi ravnanja tožnikov, ki sta mu to preprečevala, je pa po sodni poti uveljavljal svojo pravico.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - volilo - damnacijski legat - obligacijska pravica - izpolnitev volila - priposestvovanje dela nepremičnine - dobra vera priposestvovalca - pričetek teka priposestvovalne dobe
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da gre v predmetni zadevi za damnacijsko volilo, ki predstavlja oporočiteljevo naklonitev obligacijske pravice zahtevati izpolnitev volila od tistega, ki je po oporoki dolžan volilo izpolniti (prvi odstavek 86. člena ZD). Volilo se upoštevaje določbo 132. člena ZD pridobi ipso iure.
Nedvomno pa je tožnik v postopku uspel dokazati, da je bilo motilno ravnanje na njegovo škodo storjeno tudi v korist prvega toženca (in ne le v korist druge toženke). Prvi toženec je namreč lastnik, pri čemer je bil z menjavo ključavnic nedvomno seznanjen (tako je izpovedal sam) in (za razliko od tožnika) razpolaga z novimi ključi, če ne prej, pa je v tej pravdi tudi jasno pokazal, da tožniku po očetovi smrti (tudi on, enako kot druga toženka) ne dovoli več uporabe spornih prostorov. Sodišče prve stopnje je zato materialnopravno zmotno zaključilo, da je bilo motilno dejanje storjeno zgolj v korist druge toženke in da je le ona pasivno legitimirana. V sodni praksi je izoblikovano stališče, da je v pravdi zaradi motenja posesti pasivno legitimiran tudi tisti, ki motilno dejanje odobri ali ga dopušča oziroma ima od njega koristi - to je t. i. posredni motilec. Ker je bil prvi toženec pri očitanem motilnem ravnanju na škodo tožnika soudeležen kot posredni motilec, je tudi on tožniku dolžan izročiti ključe spornih prostorov ter mu omogočiti njihovo nemoteno uživanje, v bodoče pa so mu prepovedana takšna in podobna motilna dejanja.
osebna služnost - služnost stanovanja - solastninska pravica - solastniški delež - užitek na solastniškem deležu - poseg v solastninsko pravico - umik tožbe - stroški postopka
Solastnik ne more ustanoviti služnostne pravice stanovanja, ima pa pravico ustanoviti užitek na solastniškem deležu na podlagi 231. člena SPZ, ki določa, da je predmet užitka lahko tudi solastninski delež. V tem primeru ima užitkar pravico izvrševati užitek v obsegu solastninske pravice. Ustanovitev realne služnosti na idealnem delu ni mogoča, mogoča pa je osebna služnost, npr. užitek idealnega dela. V tem primeru ima užitkar pravico izvrševati užitek v obsegu solastninske pravice. Enako velja tudi za rabo. Služnost stanovanja pa terja pridobitev stvarne pravice na realnem delu stvari in je posamezni solastnik ne more sam ustanoviti.
ureditev meje - stroški nepravdnega postopka - skupni stroški postopka
Ker se postopek ureditve meje vodi in rešuje v korist vseh mejašev, je ZNP v 139. členu določil, da skupne stroške postopka trpijo udeleženci v sorazmerju z dolžino svojih meja.
premoženje, ki spada v zapuščino - izločitev iz zapuščine - vknjižba lastninske pravice - publicitetno načelo - spor o lastništvu - sporen obseg zapuščinskega premoženja - dodatni sklep o dedovanju
Zapuščinsko sodišče lahko v primeru spora o obsegu zapuščine sámo odloča o dejanskih in pravnih vprašanjih le, če gre za spor med dediči. V primeru neusklajenega zemljiškoknjižnega in dejanskega stanja zapuščinsko sodišče ne more sámo odločati v sporu o lastništvu oziroma o tem, ali določene nepremičnine spadajo v zapustnikovo zapuščino ali ne. Če je obseg zapuščine sporen med dedičem in tretjim, pa zapuščinsko sodišče v takšnem sporu ne more odločati, niti takšno vprašanje ne vpliva na tek zapuščinskega postopka. Gre namreč za pravna razmerja, ki niso dednopravne narave in so zato domena drugih načinov rešitve oz. pravdnega sodišča.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSM00035409
ZVEtL-1 člen 41, 42, 42/1.
predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče k stavbi - neizkazano lastništvo nepremičnin - nakup nepremičnine na javni dražbi
Postopek za določitev pripadajočega zemljišča po določbah ZVEtL-1 je namenjen predlagateljem - lastnikom stavb, zgrajenih pred 1. 1. 2003, da na enostaven način dosežejo uskladitev nepremičninskih evidenc s pravim dejanskim in pravnim stanjem. Sodišče v postopku ugotavlja, katero zemljišče je postalo last lastnika stavbe na podlagi predpisov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini, gradnje na tujem svetu oziroma na podlagi drugih, za takšne primere upoštevnih, predpisov, veljavnih pred 1. 1. 2003 ter nato z odločbo ugotovi obstoj pravic na spornem zemljišču ter zagotovi uskladitev zemljiške knjige z ugotovitveno odločbo.
zavarovanje nedenarne terjatve - predlog za začasno odredbo - sredstva zavarovanja - zavrženje predloga za začasno odredbo
Toženec je ugovarjal zoper začasno odredbo in sodišče prve stopnje o ugovoru še ni odločilo; kakšna bo usoda izdane začasne odredbe torej v tem trenutku ni jasno. A to samo po sebi ni razlog za zavrženje dopolnitve predloga, še posebej, če je bil ta že v osnovi nepopoln, pa sodišče za odpravo nepopolnosti ni poskrbelo, ali pa je bilo predlagano izvršilno sredstvo (delno) napačno, novo pa ni.
pravica uporabe - lastninska pravica - kupoprodajna pogodba - lastninjenje nepremičnin - identiteta nepremičnine - pravica uporabe na nepremičnini - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - skupno premoženje - priznanje solastniškega deleža
Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno ugotovilo, da sta tožnika s sklenitvijo pogodbe, plačilom kupnine in z izvrševanjem posesti od leta 1985, pridobila pravico uporabe in posledično lastninsko pravico na nepremičninah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031386
ZIZ člen 10, 10/1, 15, 55, 55/1, 58, 58/1, 170. ZPP člen 374, 374/1, 384. SPZ člen 23, 40, 49, 66, 66/3.
dovoljenost revizije v izvršilnem postopku - subsidiarna uporaba ZPP - izostanek odgovora na ugovor - domneva resničnosti trditev v ugovoru - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo - vpis v zemljiško knjigo - lastninska pravica v pričakovanju - obremenjena nepremičnina - prisilna hipoteka - navidezna solastnina - dejanska etažna lastnina
Pravila postopka, po katerem sodišče opravlja prisilno izvršitev terjatve na podlagi izvršilnega naslova, določa ZIZ kot specialni predpis. Le v primeru, če ZIZ pravil glede določenega vprašanja nima, se na podlagi 15. člena ZIZ v postopku izvršbe smiselno uporabljajo določbe ZPP. Ker je vprašanje dovoljenosti oziroma dopustnosti izrednih pravnih sredstev v ZIZ izrecno in posebej urejeno, subsidiarna uporaba pravil ZPP glede tega vprašanja v izvršilnem postopku ne pride v poštev. Dolžnikove ugovorne navedbe štejejo za resnične, če upnik v roku ne odgovori na ugovor. Poudariti pa je, da ta domneva ne velja za ugovore materialnopravne narave, saj mora o teh sodišče prve stopnje odločati samo in pri tem presoditi njihovo utemeljenost. Povedano drugače, domneva resničnosti se razteza le na dejstva, sodišče pa mora še vedno presoditi, ali iz takih dejstev in v zvezi z njimi predloženih dokazov izhaja tudi materialnopravna posledica, kot jo zatrjuje dolžnik. Hipotekarne dolžnice (oziroma v enem primeru pravni prednik hipotekarne dolžnice) so prodajne pogodbe s prvotnim dolžnikom nedvomno sklenile že po začetku učinkovanja zaznambe izvršbe v korist upnikov. Že iz tega razloga tako niso mogle pridobiti lastninske pravice v pričakovanju pred nastankom hipoteke v korist upnikov.
Po načelu superficies solo cedit je objekt, ki je trajno spojen z zemljiščem, njegova sestavina (8. člen Stvarnopravnega zakonika). Kot je izpostavilo sodišče druge stopnje, izvršilno sodišče ne sme ločeno prodajati objekta ali njegovega dela, dokler objekt ali njegov posamezni del ni ločen od zemljišča. Ker je vezan na pravno opredelitev, kaj je izvršilni predmet (v danem primeru tržna vrednost solastninske pravice), ki ga ocenjuje, se tudi sodni cenilec ne more sklicevati na nezmožnost cenitve iz razloga, da lahko ocenjuje le vrednost posameznih funkcionalno zaključenih celot.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031710
ZNP člen 21. SPZ člen 77, 77/2, 77/3, 77/4, 77/5. ZPP člen 286, 286/1.
mejni spor - lastninski spor - ureditev meje - kriteriji za ureditev meje - določitev meje na podlagi močnejše pravice - ureditev meje na podlagi zadnje mirne posesti - ureditev meje na podlagi pravične ocene - pravočasnost trditev - prekluzija v nepravdnem postopku
Pritožnica zmotno meni, da bi morala predlagateljica dokazati svojo močnejšo pravico, sicer ta avtomatično pripade nasprotnemu udeležencu. S kriterijem močnejše pravice lahko uspe le tisti udeleženec, ki jo izkaže. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim, da nobeden izmed udeležencev ni ne zatrjeval, še manj izkazal močnejše pravice, zato je ravnalo pravilno, ko je mejo določilo na podlagi subsidiarnih kriterijev.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00032101
ZVEtL-1 člen 12, 12/2, 12/3, 13, 13/1, 13/2, 13/5.
vzpostavitev etažne lastnine - izvedenec geodetske stroke - elaborat za evidentiranje sprememb - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru
Če sodišče v postopku po ZVEtL-1 ugotovi, da stavba ni vpisana v kataster stavb, mora po uradni dolžnosti postaviti izvedenca ustrezne stroke za vpis stavbe ali njenih delov v kataster, oziroma za evidentiranje potrebnih sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb (drugi odstavek 12. člena ZVEtL-1) ter zagotoviti izvedbo evidentiranja teh sprememb (tretji odstavek 12. člena ZVEtL-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031468
OZ člen 5, 39, 39/2, 87, 87/1, 92, 122, 190, 190/1, 191. ZPSPP člen 12. ZPP člen 154, 154/2, 155. SPZ člen 92. ZGD-1 člen 5.
poslovne stavbe in poslovni prostori - najem poslovnega prostora - uporaba poslovnega prostora - pravna narava pogodbe - najemna pogodba za poslovne prostore - veljavnost pogodbe - ustna pogodba - razmerje med najemniki - neupravičena pridobitev - prenos pogodbe - nedopustna podlaga - vrnitev individualne stvari - povrnitev premoženjske škode - trditveno in dokazno breme - povrnitev vlaganj - ničnost - nepoštena poslovna praksa - poštenost - nemoralno ravnanje - pravni učinki ničnosti - sprememba odločitve o pravdnih stroških
V razlogih sodbe je sodišče prve stopnje podalo svoje mnenje, da pri takih lokalih oz. "kafičih" takšni prenosi najema in zamenjave najemnikov niso nič novega in nenavadnega, ker se to pogosto dogaja. Ob takem stališču pa je glede na trditve o ničnosti pogodbe o prenosu najemnega razmerja umanjkala presoja, ali je šlo v konkretnem primeru menjave najemnikov za nepošteno prakso. Iz dokazne ocene sodišča prve stopnje sicer izhaja ugotovitev, da je bil namen začetka sodelovanja med M. O. in C. C. le M. O. obet pridobitve bančnih kreditov s pomočjo pomembnega človeka v svetu bančništva, ki je C. C. očim, konec sodelovanja pa spoznanje, da od tega ne bo ničesar. Že na podlagi te ugotovitve bi lahko sodišče prve stopnje posredno sklepalo na nepošteno prakso. Po oceni pritožbenega sodišča je v konkretnem primeru glede na dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in vse okoliščine obravnavanega primera, ki izhajajo iz podatkov spisa, mogoče zaključiti, da ni šlo za pošteno izvrševanje najemne pogodbe. Ker sta Aneks in Dogovor o prenosu najemnega razmerja vzpostavila nepošteno prakso pri izvrševanju najemnega razmerja, poštenje pa je kot moralna vrednota predmet pravne zaščite, sta nična. Zahtevek na ugotovitev veljavnosti najemne pogodbe ni utemeljen. Ne gre niti za primer neznatnega uspeha, niti za primer posebnih okoliščin, ki bi narekovale, ne glede na dosežen uspeh, naložitev vseh stroškov eni pravdni stranki. Gre pa za primer, ko lahko v primeru delne zmage stranke v pravdi sodišče glede na dosežen uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00034214
ZFPPIPP člen 269, 271. SPZ člen 257. ZIZ člen 271.
stavbna pravica - rok za izpodbijanje pravnih dejanj - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - obdobje izpodbojnosti
Korist od bioplinarne ima imetnik stavbne pravice in ne lastnik nepremičnine, zato pritožbeno sodišče zavrača vsa pritožbena izvajanja o povečanju vrednosti nepremičnine tožnika, zaradi ustanovljene stavbne pravice in izgradnje bioplinarne.
stvarna služnost hoje in vožnje - prenehanje stvarne služnosti - bistveno spremenjene okoliščine - služnost na delu nepremičnine - parcelacija nepremičnine - razlaga spornih pogodbenih določb
Sodišče je res zapisalo, da sta izpovedba in izjava "prirejeni za potrebe predmetnega pravdnega postopka", vendar je ta svoj zaključek v nadaljnjih točkah obrazložitve tudi pojasnilo. In sicer je argumentiralo, da so določila pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti jasna, zato jih je uporabilo, kot se glasijo.
priposestvovanje dela nepremičnine - pravična ocena - kriteriji - kriteriji posesti - ureditev meje - močnejša pravica
Sodišče prve stopnje se ni bilo dolžno izrecno opredeliti do priposestvovanja, saj gre za materialno pravno vprašanje, pri čemer predlagateljici nista izkazali že izključne (lastniške) rabe spornega pasu. V takšni situaciji o priposestvovanju vsekakor ni mogoče govoriti in sodišče prve stopnje, ker meja tudi ni bila dokončno določena v upravnem (geodetskem) postopku, pravilno ni odločalo o razmejitvi spornega prostora na podlagi močnejše pravice (glej 77. člen SPZ). Izpodbijani sklep je tako, ker so ugotovljena vsa pravno relevantna dejstva, vsekakor mogoče preizkusiti in ne obstojijo pomanjkljivosti v tej smeri. Ker ni bila izkazana izključna posest spornega prostora, je odpadla še možnost odločanja po kriteriju zadnje mirne posesti in sodišče prve stopnje se je pravilno odločilo za uporabo kriterija na podlagi pravične ocene.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00032041
ZPP člen 7, 8, 212.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - dokazna ocena - ocena verodostojnosti priče - plačilo kupnine - sorodstveno razmerje - sorodstveno razmerje do prič
Okoliščina sorodstvenega (ali drugačnega) razmerja priče s posamezno pravdno stranko sama za sebe ne pomeni, da je moč izpovedbo takšne priče šteti za pristransko oziroma za neresnično. Da je temu tako, je potrebno konkretno izkazati, česar pa pritožnik ni uspel.
vznemirjanje lastninske pravice - hoja in vožnja po tuji nepremičnini - parkirno mesto - negatorna tožba (opustitvena tožba)
Ponavljajoča hoja tožene stranke čez parkirno mesto tožnice nedvomno pomeni vznemirjanje njene lastninske pravice, pred katerim se utemeljeno brani z negatorno tožbo.