• Najdi
  • 1
  • od 50
  • >
  • >>
  • 1.
    VSMB Sodba I Cp 448/2026
    20.10.2026
    STVARNO PRAVO
    VSMB00098002
    ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1, 72/2, 72/3. SPZ člen 8, 269. ODZ člen 1468.
    priposestvovanje nepremičnine - priposestvovanje po ODZ - dobra vera posestnika - veljavnost pogodbe - nasprotovanje lastnika

    Predmet pogodbe je bilo zemljišče, ne posamezne stavbe, ki jih ob sklenitvi pogodbe še ni bilo. Ko je pridobitelj na podlagi pravnega naslova prevzel zemljišče v posest, poznejša gradnja na tem zemljišču ne pomeni nove pridobitve posesti, ki bi potrebovala nov pravni naslov, temveč izvrševanje iste posesti.

    Pravna pravila ODZ so za priposestvovanje poleg poštene (dobroverne) in pristne posesti, zahtevala še pravično posest, to je posest, ki temelji na pravnem naslovu, primernem za pridobitev lastninske pravice. Ker je posest tožnikovih pravnih prednikov temeljila na kupni pogodbi z dne 2. 2. 1966, so bili ti pogoji izpolnjeni.

  • 2.
    VSLJ Sklep II Cp 1000/2025
    14.10.2026
    STVARNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSLJ00097881
    ZVEtL-1 člen 5, 5/1, 42, 43, 43/1, 48, 48/3, 50, 50/2. ZNP-1 člen 5.
    postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - postopek po ZVEtL - pripadajoče zemljišče - obstoj pravic - stvarna služnost - ustavitev postopka - napotitev na pravdo
    • Sodišče prve stopnje v tem postopku nima pravne podlage za zavrnitev predloga za ustanovitev stvarne služnosti na pripadajočem zemljišču. Skladno z določbo drugega odstavka 50. člena ZVEtL-1 lahko glede obstoja oziroma neobstoja stvarne ali obligacijske pravice na pripadajočem zemljišču sodišče odloči v tem postopku, če med udeleženci ni spora o njihovem obstoju ali o odločilnih dejstvih, sicer pa nepravdni postopek v delu, ki se nanaša na ugotovitev obstoja oziroma neobstoja stvarne ali obligacijske pravice na pripadajočem zemljišču, ustavi in odloči, da se nadaljuje po pravilih pravdnega postopka.

  • 3.
    VSLJ Sodba II Cp 607/2026
    5.10.2026
    STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00097649
    SPZ člen 213, 213/3, 217, 217/2. OZ člen 82.
    stvarna služnost - priposestvovanje služnosti - pretrganje priposestvovanja - nasprotovanje izvajanju služnosti - prenehanje služnosti - časovno omejena služnost - razvezni pogoj - razlaga pogodb

    Če naj nasprotovanje služnosti pretrga priposestvovanje, mora biti izraženo ne le jasno in nedvoumno, temveč se mora tudi nanašati na čas, ko je nasprotovanje izraženo. Hipotetične zaveze, da bo nekdo nekaj odstranil v primeru negotovih in časovno nedoločenih dogodkov v prihodnosti, ni mogoče razumeti kot jasno izraženo nasprotovanje, ki naj pretrga priposestvovanje služnosti.

    Služnost je lahko časovno omejena tako, da je sklenjena pod razveznim pogojem.

  • 4.
    VSLJ Sklep II Cp 1327/2026
    2.10.2026
    STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSLJ00097487
    SPZ člen 33. ZIZ člen 272.
    nedovoljena pritožbena novota - motenje posesti - začasna odredba v sporu o motenju posesti - postavitev ograje - omejen in otežen dostop - sprememba posestnega stanja - ekonomski interes - parkiranje - težko nadomestljiva škoda

    Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je zaradi postavitve kovinske ograje dostop do stavbe otežen, poleg tega pa je prišlo do bistvene spremembe posestnega stanja, ker se je število parkirnih mest, ki so jih uporabljali tožniki, precej zmanjšalo.

  • 5.
    VSLJ Sklep II Cp 1086/2026
    1.10.2026
    STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00097498
    ZPP člen 318. SPZ člen 32, 33.
    motenje posesti - zamudni sklep - delni sklep - solidarni dolžniki - navadno sosporništvo - nevložitev odgovora na tožbo

    Ne drži pritožbeno naziranje, da sta prvi in drugi toženec enotna sospornika. Res gre za solidarna dolžnika, vendar pa je ustaljeno stališče sodne prakse in tudi teorije, da solidarni dolžniki (praviloma) niso enotni, temveč navadni sosporniki. To velja tudi v motenjskih pravdah. Odgovora na tožbo prvega toženca sodišče prve stopnje glede na navedeno pravilno ni upoštevalo.

  • 6.
    VSLJ Sklep II Cp 405/2026
    23.9.2026
    STVARNO PRAVO
    VSLJ00097826
    ZVEtL-1 člen 7, 7/2, 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 43/1-4, 48, 48/4, 48/5.
    etažna lastnina v večstanovanjski stavbi - ugotovitev pripadajočega zemljišča - javno dobro - vmesni procesni sklep

    V skladu z določbo četrtega odstavka 48. člena ZVEtL-1, lahko do izdaje odločbe o ugotovitvi pripadajočega zemljišča prijavijo udeležbo v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča vsak pridobitelj stavbe, imetnik stvarne ali obligacijske pravice na njem, ki zahteva ugotovitev njenega obstoja, in druge osebe, ki izkažejo pravni interes v postopku. Iz pritožbenih trditev ne izhaja, da bi bil predmet odločanja o isti stvari tudi v drugih postopkih, prav tako to ni razvidno iz podatkov spisa.

  • 7.
    VSLJ Sodba II Cpg 199/2026
    17.9.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSLJ00096746
    ZPP člen 156, 156/1, 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1. OZ člen 275, 418, 427. SPZ člen 67, 67/2, 67/8, 68, 115, 117, 118, 118/2, 118/4, 118/4-2, 118/5.
    spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - ugovor prekluzije - upravnik - upravnik poslovne stavbe - pogodba o upravljanju - aktivna legitimacija upravnika - določitev upravnika - obratovalni stroški - stroški najemnika - prevzem dolga - ključ delitve stroškov - stroški dobavitelja - stroški dobave toplotne energije - dobava električne energije - subrogacija po zakonu - zakonske zamudne obresti - stroški pravdnega postopka

    Obstoj ločenega sklepa o imenovanju upravnika ni pogoj za veljavno sklenitev pogodbe o upravljanju, ki je podpisana s strani etažnih lastnikov, ki imajo skupaj več kot 50 % solastniških deležev.

    Stroški upravljanja in obratovanja, ki izvorno bremenijo etažnega lastnika, se v okviru svobodnega urejanja pogodbenih razmerij lahko prenesejo na najemnika oziroma uporabnika poslovnega prostora.

    Ker je vtoževane stroške toplotne in električne energije, ki bi jih dobaviteljem morala plačati tožena stranka, dobaviteljem plačala tožeča stranka, ki je imela kot upravnica stavbe pravni interes za izpolnitev obveznosti dobaviteljem toplotne in električne energije, je ob izpolnitvi obveznosti po samem zakonu nanjo prešla terjatev dobaviteljev proti toženi stranki.

    Tožeča stranka je prošnjo za preložitev naroka vložila zaradi odsotnosti zakonite zastopnice, kar pomeni, da gre za stroške, ki so tožeči stranki nastali zaradi naključja, ki se je njej primerilo, zato ne glede na uspeh v postopku ni upravičena do njihove povrnitve s strani nasprotne stranke.

  • 8.
    VSLJ Sklep II Cp 1460/2026
    17.9.2026
    STVARNO PRAVO
    VSLJ00096919
    SPZ člen 33, 36.
    motenje posesti - začasna odredba - verjetnost terjatve - varstvo na temelju pravice - petitorium absorbet posessorium - sklep o izročitvi nepremičnine - pravilo petitorium absorbet posessorium - pravica do posesti - pravnomočna sodna odločba

    Tožnica prostovoljno ni spoštovala odločbe sodišča in ni izročila nepremičnine toženki, zato je ta vložila predlog za izvršbo, kateremu je sodišče prve stopnje ugodilo, tožnica pa je zoper sklep o izvršbi vložila ugovor. Med strankama je sicer v tej pravdi sporno, ali je toženka izvršila zatrjevano motilno ravnanje, to je zamenjavo ključavnice in njeno zaklenitev, sodišče prve stopnje pa tega dejstva kot neodločilnega pravilno ni ugotavljalo, saj je pravilno uporabilo pravilo petitorium absorbet possessorium, ki pomeni, da če je toženec med trajanjem posestne pravde ali neposredno pred začetkom posestne pravde pridobil pravico do posesti na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe, tožnik več ne uživa posestnega varstva ne glede na to, če bi v posestnem sporu uspel dokazati zadnje posestno stanje in toženčev poseg v posest.

    Treba je izhajati iz bistva posestnega varstva, ki je le začasno in zato smiselno le, dokler se ne konča spor o pravici. Zato oseba, ki glede na pravnomočno in izvršljivo odločbo nima pravice do posesti, ne uživa več posestnega varstva. Dosledno vztrajanje pri strogi posesorni naravi v posestnih sporih, ki se tako ne dotaknejo svojega bistva, je kvečjemu vir novih sporov, varovanje javnega reda in miru pa se sprevrže v svoje nasprotje. Pravilo petitorium absorbet possessorium lahko vsaj delno omili absurdnost čistega posesornega postopka.

  • 9.
    VSLJ Sklep II Cp 1293/2026
    11.9.2026
    ZAVAROVANJE TERJATEV - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00096754
    SPZ člen 33. ZIZ člen 272, 272/2. ZPP člen 108.
    spor zaradi motenja posesti - vsebina tožbenega zahtevka in izreka - določno in konkretno opredeljen tožbeni zahtevek - nedoločen zahtevek - prepovedni zahtevek - zavrženje tožbe - začasna odredba v sporu o motenju posesti - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - subjektivna nevarnost - ugotavljanje hipotetičnega dejstva

    Tožba je tožnikova zahteva, naj mu sodišče proti konkretnemu tožencu zagotovi pravno varstvo konkretne vsebine. Poleg opredelitve pravdnih strank je za tožbo bistveno, da tožnik v njej natančno in konkretno opredeli vsebino sodnega varstva, ki ga zahteva. Tožbeni zahtevek mora biti konkretno in jasno opredeljen. Opredelitev tožbenega zahtevka, ki se prenese v izrek sodbe, ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je na strani nasprotne stranke oziroma ne sme zahtevati nobenega nadaljnjega pravnega sklepanja o tem, kakšna obveznost ustreza zahtevku. Navedenemu tožnik ni zadostil.

    Nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, se izkazuje s konkretnimi in subjektivnimi ravnanji dolžnika, ki merijo na zmanjšanje njegovega premoženja (odtujevanje, skrivanje ali uničenje lastnine, premik denarnih sredstev, zadolževanje in podobno).

  • 10.
    VSLJ Sodba in sklep I Cp 1192/2025
    10.9.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSLJ00096979
    URS člen 22. SPZ člen 40, 60, 64, 64/1. OZ člen 39, 101. ZPP člen 8.
    kupoprodajna pogodba - dopustna podlaga pogodbe - prenos lastninske pravice - izročitev motornega vozila - nedopustna podlaga pogodbe - nična pogodba

    Pogodbena podlaga vseh nadaljnjih prenosov lastninske pravice od A. A. do toženca ni bila v sklenitvi kupoprodajne pogodbe za vozilo za dogovorjeno kupnino, temveč v sklepanju verige pogodb za zameglitev sledljivosti vozila ter oškodovanje tožnika, zato so omenjene pogodbe nične, pogodbeniki pa slaboverni. Prav tako je nična tudi prva pogodba med tožnikom in A. A., ki je bila sklenjena z enakim nemoralnim namenom, in sicer ogoljufati tožnika in si prilastiti protipravno premoženjsko korist.

  • 11.
    VSLJ Sodba II Cp 602/2026
    10.9.2026
    STVARNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00097343
    SPZ člen 92, 92/1, 92/2, 93. SZ-1 člen 111, 111/2. ZPP člen 214, 214/2, 337, 337/1.
    izpraznitev in izročitev stanovanja - upoštevanje prepozne vloge - zaključek glavne obravnave - popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje - dogovor o brezplačni uporabi nepremičnine - nedopustne pritožbene novote - pravica do doma - rok za izselitev iz stanovanja - višina uporabnine - neprerekana dejstva

    V pritožbi se toženec prvič sklicuje na svojo pravico do doma. Ker na prvi stopnji ni podal nobenih trditev, ki bi lahko nakazovale na to, da bo v njegovo pravico do doma poseženo (šele v pritožbi pa je le pavšalno navedel, da sodišče ni upoštevalo posledic izselitve za starost in zdravstveno stanje pritožnika, pri čemer teh posledic sploh ni opisal), sodišče ni bilo zavezano k presoji sorazmernosti posega.

  • 12.
    VSLJ Sodba in sklep I Cp 1901/2025
    9.9.2026
    STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSLJ00097475
    SPZ člen 142.
    dajatveni zahtevek za izstavitev listine - hipoteka - izbris hipoteke iz zemljiške knjige - poplačilo terjatve - nujni sosporniki - trditvena podlaga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev odločbe

    Nujni sosporniki so po materialnem pravu v takšni medsebojni zvezi, da lahko le vsi skupaj upravljajo in razpolagajo s pravicami; v obravnavani zadevi pa ne gre za takšno situacijo. Če bi šlo za uveljavljanje ničnosti posojilne pogodbe, bi bili pogodbeni stranki nujni sosporniki. Ker pa gre za vprašanje, ali je bila terjatev, ki izvira iz posojilne pogodbe, poplačana ali ne, ne gre za nujno sosporništvo: ni namreč nobene potrebe, da v pravdi pravnega naslednika posojilojemalca zoper posojilodajalca pri razčiščevanju, ali je bila terjatev iz naslova posojila poplačana ali ne, na pasivni strani kot stranka nastopa tudi posojilojemalec.

  • 13.
    VSMB Sodba I Cpg 54/2026
    9.9.2026
    STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSMB00097998
    ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-1, 22/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 350, 350/2. SPZ člen 11, 11/2, 40, 60, 92, 92/1.
    izločitvena pravica - lastninska pravica - izločitvena pravica na premičnini - lastninska pravica na premičninah - ločitvena pravica - stečajni postopek - pravna kontinuiteta

    Na podlagi drugega odstavka 11. člena SPZ velja za premične stvari domneva, da je njen lastnik tisti, ki ima premično stvar v posesti, in če ima nekdo v posesti tujo stvar, ima njen lastnik na podlagi prvega odstavka 92. člena SPZ pravico zahtevati, da mu stvar vrne. Slednje je opredeljeno v 1. točki prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP, ki daje lastniku premične stvari pravico od insolventnega dolžnika zahtevati, da mu izroči premično stvar v njegovi posesti.

  • 14.
    VSLJ Sodba I Cp 1544/2025
    9.9.2026
    STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00097091
    ZNPosr člen 2, 2-5, 5, 5/2, 13, 13/4. OZ člen 130. ZPP člen 337.
    iura novit curia - lex specialis - pogodba o nepremičninskem posredovanju - pogodbeno razmerje - provizija za nepremičninsko posredovanje

    Tretja oseba ni stranka pogodbe o posredovanju oziroma naročitelj in zato zgolj na podlagi pogodbe o posredovanju, sklenjene med nepremičninsko družbo in prodajalcem, ne more biti zavezana k plačilu provizije. Aktivnosti, ki jih nepremičninska družba opravlja s tretjo osebo, zato pomenijo nujna ravnanja, ki jih nepremičninska družba mora opraviti za izpolnjevanje svojih pogodbenih obveznosti do naročitelja. Ne more pa na tej podlagi nastati še dodatno pogodbeno razmerje s tretjo osebo.

  • 15.
    VSLJ Sklep II Ip 652/2026
    9.9.2026
    IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSLJ00096600
    ZIZ člen 2, 2/1, 15, 268. ZPP člen 2, 2/1, 108, 108/1, 108/4, 318, 318/3, 318/4.
    motenje posesti - začasna odredba - pravdni postopek - izvršitev začasne odredbe - nedenarna terjatev upnika - denarna kazen - pristojnost za izdajo začasne odredbe - predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - sklep o začasni odredbi - učinek sklepa o izvršbi - načelo dispozitivnosti - odločanje preko postavljenega zahtevka - formalno nepopolna vloga - nesklepčna vloga - poziv k dopolnitvi nepopolnega predloga - materialno procesno vodstvo v izvršilnem postopku - odpravljiva nesklepčnost - izvršilno sredstvo

    Vloge upnika z dne 29. 9. 2025, s katero se je predmetni izvršilni postopek I 298/2025 začel, niti po naslovu, niti - kar je sicer bistveno - po vsebini, ni mogoče šteti kot predlog za izvršbo za uveljavitev upnikove nedenarne terjatve. V njej namreč tožnik, sedaj upnik, ni predlagal prisilne izvršbe za uveljavitev nedenarne terjatve iz kakšnega izvršilnega naslova (konkretno iz pravnomočnega in izvršljivega sklepa Okrajnega sodišča v Domžalah P 64/2023 z dne 17. 1. 20252 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 427/2025 z dne 12. 5. 2025), temveč je predlagal nadaljnjo izvršitev sklepa o začasni odredbi, izdanega v pravdni zadevi Okrajnega sodišča v Domžalah P 64/2023, in sicer z denarno kaznijo v višini 6.000,00 EUR. Kot je v vlogi z dne 29. 9. 2025 pojasnil tožnik (sedaj upnik), namreč toženec (sedaj dolžnik) kljub sklepu P 64/2023 z dne 16. 10. 2024 (s katerim je pravdno sodišče odločilo, da se izrečena denarna kazen 5.000,00 EUR izterja po uradni dolžnosti in se za primer nove kršitve izreče višja denarna kazen v znesku 6.000,00 EUR) še vedno ne spoštuje začasne odredbe.

    Sklep o začasni odredbi, ki je izdan v pravdnem ali katerem drugem sodnem postopku, ima učinek sklepa o izvršbi. Tak učinek pomeni večje varstvo za upnika, saj mu za izvršitev začasne odredbe ne bo treba še skozi postopek dovolitve izvršbe, ampak bodo na njeni podlagi že mogoča neposedna izvršilna dejanja. Tako je predmet izvršbe lahko tudi sklep, ki ga ni izdalo izvršilno sodišče. Kot poudarja teorija, ima določba 268. člena ZIZ poseben vpliv tudi pri motenju posesti, za kar je šlo tudi v konkretnem primeru. Če je z začasno odredbo motilcu naložena dolžnost opustitve motilnih ravnanj, pa ponovno ravna na smiselno isti način, ima posestnik v rokah že sklep o izvršbi, na podlagi katerega lahko zahtevo opravo neposrednih izvršilnih dejanj. V taki situaciji se morebiten nov predlog za izdajo začasne odredbe ali predlog za izvršbo zaradi neobstoja pravnega interesa zavrže.

    Vloga upnika z dne 29. 9. 2025 niti po vsebini ne predstavlja predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova za uveljavitev nedenarne terjatve, kot jo je sprva zmotno prekvalificiralo sodišče prve stopnje. Posledično prvostopenjsko sodišče ni imelo podlage za dvakratno pozivanje upnika k dopolnitvi vloge z dne 29. 9. 2025 kot predloga za izvršbo, s tem pa tudi ne za kasnejšo izdajo sklepa o izvršbi I 298/2025 z dne 10. 11. 2025, ko je upnik podal obe dopolnitvi. S svojim postopanjem je sodišče prve stopnje kršilo načelo dispozitivnosti iz prvega odstavka 2. člena ZIZ in prvega odstavka 2. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Že iz tega razloga se izpodbijana odločitev o ugoditvi ugovoru izkaže kot pravilna.

  • 16.
    VSMB Sodba in sklep I Cp 486/2026
    8.9.2026
    STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSMB00097019
    OZ člen 346, 481, 481/1, 634, 635, 649, 660, 662, 662/1, 663, 663/1, 663/2. URS člen 22, 25. ZVPot člen 15c, 16, 21c, 37a, 37a/1, 37c, 37c/3, 38, 38/2. Posebne gradbene uzance člen 104.
    gradbena pogodba - jamčevalni rok - garancija za brezhibno delovanje - odgovornost za stvarne napake - potrošniška pogodba

    Kot pravilno ugotavlja toženka v pritožbi, podaljšanje jamčevalnih rokov za stvarne stvarne napake kljub navedbi v pogodbi, da gre za "garancijske roke", ne predstavlja pogodbeno dogovorjene garancije v smislu odgovornosti za brezhibno delovanje stvari.

    Za uspešno sodno uveljavljanje jamčevanja (odgovornosti) za stvarne napake v primerih, ko gre za potrošniško pogodbo o opravljanju gradbenih del, kot je bila sklenjena v obravnavani zadevi, morajo tako biti izpolnjene naslednje predpostavke: 1. da se je napaka pokazala v desetletnem jamčevalnem roku, ali če ne gre za napako v solidnosti gradnje v dveletnem jamčevalnem roku, oziroma v pogodbeno dogovorjenem daljšem jamčevalnem roku, 2. da je naročnik izvajalca pravočasno obvestil o tej napaki (v dveh mesecih, ko je zanjo izvedel, če gre za ostale napake, in v roku šest mesecev, če gre za napake v solidnosti gradnje), 2. in 3. da je naročnik sodno uveljavljal svoj zahtevek v dveh letih od obvestila o napaki.

  • 17.
    VSMB Sklep II Cp 535/2026
    7.9.2026
    STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSMB00097018
    OZ člen 299, 299/1, 378. SPZ člen 118, 118/4, 119, 119/6. SZ-1 člen 41, 42, 43, 44, 45, 46. ZIZ člen 23, 23/2.
    spor majhne vrednosti - terjatev za plačilo prispevka v rezervni sklad - aktivna legitimacija upravnika - omejeni pritožbeni razlogi - verodostojna listina kot dokaz - tek zakonskih zamudnih obresti

    Za nastanek zamude ni potreben poziv upravnika k plačilu prispevka v rezervni sklad, saj zamuda nastane po poteku roka, ki je določen za plačilo.

  • 18.
    VSLJ Sklep II Cp 713/2026
    4.9.2026
    STVARNO PRAVO
    VSLJ00096508
    SPZ člen 25, 33. ZIZ člen 279.
    motenje posesti - soposest - menjava ključavnice - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - prekrivanje vsebine s tožbenim zahtevkom

    Tožnica istega ne more več ponovno doseči, ker je že doseženo. Vendar pa se ne sme spregledati, da je bila toženkina vrnitev zamenjanih ključavnic po izdaji začasne odredbe storjena pod grožnjo denarne kazni in ne prostovoljno; toženka se je zahtevku še naprej upirala. Varstvo po izdani ureditveni začasni odredbi pa je, kot že ime pove, začasno. V izogib situaciji, ki bi po črki zakona lahko vodila do uporabe 279. člena ZIZ, in v izogib potencialnim kondikcijskim zahtevkom v primerih, kot je ta (če bi bila začasna odredba denimo izvršena z izročitvijo novega ključa, kot je bilo tudi tu alternativno zahtevano), je bilo treba ugotoviti, da je bilo zahtevano posestno varstvo, doseženo (realizirano) z izdano ureditveno odredbo, delno enako tožbenemu zahtevku, utemeljeno. V tem obsegu je bilo treba zato tožničini pritožbi ugoditi. Na ta način ima tožnica v okviru svojega zahtevka zagotovljeno popolno oz. vseobsežno varstvo svoje posesti.

  • 19.
    VSLJ Sklep V Cp 1076/2026
    3.9.2026
    STVARNO PRAVO
    VSLJ00097374
    ZPP člen 13, 13/1. SPZ člen 66, 66/1.
    tožba za prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - solastnina - predhodno vprašanje - aktivna legitimacija

    Za predhodno vprašanje gre, kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ. V obravnavanem primeru takšnega vprašanja ni, saj sta pravdni stranki solastnika sporne nepremičnine vsa do 1/2, kar izhaja iz rednega izpiska iz zemljiške knjige.

    Vsak solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov. Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da dejstvo, da je tožnik solastnik nepremičnine v idealnem deležu 1/2, omogoča uveljavljanje svojih (sorazmernih) upravičenj, ne da bi moral pred tem zahtevati delitev stvari.

  • 20.
    VSLJ Sodba II Cp 978/2025
    3.9.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSLJ00097060
    URS člen 22, 25. SPZ člen 9, 43, 43/2, 44, 44/2. ZTLR člen 28, 72, 72/3. ODZ paragraf 1500. ZPP člen 11, 11/1, 105a, 105a/2, 105a/3, 285, 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZNP člen 17, 17/1.
    spor o lastninski pravici - priposestvovanje dela nepremičnine - dobroverna posest - oblikovanje tožbenega zahtevka - nesklepčen zahtevek - materialno procesno vodstvo - pravna pomoč - procesna skrbnost - sodba presenečenja - kršitev pravice do izjave - možnost sodelovanja v postopku - zavrnitev dokaznega predloga - načelo pospešitve postopka - rok za plačilo sodne takse -prepozno plačilo sodne takse - pravica do pritožbe

    Kljub uveljavljanju lastninske pravice tudi na določenem delu oz. določenih posameznih delih stavbe, ki leži na spornem delu parcele, je tožnica s tožbenim zahtevkom zahtevala le ugotovitev lastninske pravice na delu parcele. Na to, kako bi morala (pre)oblikovati svoj zahtevek, je bila med postopkom večkrat opozorjena. Materialno procesno vodstvo je bilo opravljeno v zadostni meri. Za aktivno in učinkovito varstvo tožničinih pravic v postopku je bila zadolžena njena kvalificirana pravna pomoč. O nedovoljeni sodbi presenečenja tako ni mogoče govoriti: ob ustrezni procesni skrbnosti bi tožnica lahko preprečila hitro končanje postopka na zanjo neugoden način.

  • 1
  • od 50
  • >
  • >>