CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00020065
ZPP člen 95, 98, 226, 334, 334/2, 339, 339/2-14, 387, 387/1-1. ZNP člen 37. ZD člen 179, 179/1, 179/2, 180, 181, 182.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - pravočasna vloga - pravnomočnost sklepa o dedovanju - klavzula pravnomočnosti - zapuščinski postopek - postopek z mednarodnim elementom - krajevna pristojnost - nepopolna smrtovnica - vabljenje dedičev na zapuščinsko obravnavo - zastopanje dediča - obseg pooblastila odvetniku - dedna izjava - odpoved dednemu deležu
Od stranke postopka ali drugega udeleženca postopka bi bilo pretirano zahtevati, da bi moral preverjati, ali je sodišče dan nastopa pravnomočnosti ugotovilo pravilno. Stranka postopka ali drug udeleženec postopka se lahko upravičeno zanese na klavzulo pravnomočnosti in iz nje izhajajoč datum nastopa pravnomočnosti.
ZPP člen 367, 367/1, 375. URS člen 33, 67. ZD člen 10, 10/4, 12, 28, 28/2, 28/3, 28/4, 28/5.
dedovanje - pravica do nujnega deleža - prikrajšanje nujnega deleža - nujni dedič - zakoniti dedič - ugotovitev vrednosti zapuščine - obračunska vrednost zapuščine - vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža - darilo dediču - darila dana osebam, ki niso zakoniti dediči - smrt zakonitega dediča pred zapustnikom - smrt obdarjenca pred darovalcem - dediči in concreto - dediči in abstracto - pravica do zasebne lastnine in dedovanja - socialna funkcija lastnine - svoboda testiranja - svoboda razpolaganja inter vivos - varnost pravnega prometa - vstopna pravica - odgovor na revizijo - odgovor na odgovor
Razlaga besedila 28. člena ZD, za katero se zavzema tožnica, torej da bi bila dedinja ali obdarjenka (toženka) prvotnega obdarjenca, ki je umrl pred zapustnico, zavezanka za vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža, nasprotuje ustavni pravici do zasebne lastnine in dedovanja (33. člen Ustave) ter tudi 1. členu prvega protokola k EKČP.
Ustanova nujnega deleža sama po sebi posega v svobodo testiranja (ki je neločljiv del zapustnikove lastninske pravice). Poseg naj bi bil dopusten zaradi načela dedovanja v družini, kot izpeljavi načela socialne vezanosti lastnine (67. člen Ustave).
Pri pravni ustanovi vračanja daril zaradi prikrajšanega nujnega deleža je ta poseg še hujši. Posega namreč tako v zapustnikovo svobodo razpolaganja inter vivos, kakor tudi v že obstoječo lastninsko pravico obdarjenca. Prvi pogoj za dopustnost takšnega posega je, da je jasno določen v zakonu. Tak primer sta tudi določbi četrtega in petega odstavka 28. člena ZD. Razlaga, za kakršno se zavzema revidentka, pa je razširjujoča razlaga, ki bi napravila še korak dlje pri poseganju v zasebno lastnino zaradi varstva interesov nujnih dedičev. Posegla bi še v lastninsko pravico nadaljnjega pridobitelja (tretje osebe) in to celo mimo časovne omejitve iz petega odstavka 28. člena ZD, s tem pa tudi (vsaj v delu, kjer je šlo za pravnoposlovni prenos) v varnost pravnega prometa.
odgovornost dediča za zapustnikov dolg - sosporništvo dedičev - dovoljenost revizije - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - načelo kontradiktornosti - dokazna ocena
Sodišče druge stopnje je dokazno oceno glede zmožnosti razumevanja pokojne A. A. ob podpisu prve izjave naredilo prvič in to ne da bi opravilo obravnavo kot to zahteva ZPP v prvi alineji tretjega odstavka 347. člena in ne da bi ustrezno dopolnilo dokazni postopek z izvedencem. S tem je tožniku onemogočilo obravnavanje pred sodiščem in zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Čeprav je šlo za naknadno eventualno kumulacijo tožnik vrednosti spora za podredni nedenarni zahtevek ni postavil. Ker se pri takšni kumulaciji zahtevka medsebojno izključujeta, njuno seštevanje ne pride v poštev, saj bi privedlo do podvajanja vrednosti vsakega izmed kumuliranih zahtevkov. Zato se vrednost spornega predmeta in dovoljenost revizije presoja ločeno za vsak eventualno kumuliran zahtevek posebej.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00016458
SPZ člen 10. ZD člen 132.
izpraznitev in izročitev stanovanja - lastninska pravica - osebna služnost stanovanja - sklep o dedovanju - sodna poravnava - volilo - vpis v zemljiško knjigo - pravica v pričakovanju - dobra vera - dopuščena revizija
Kadar trčita na eni strani pravica tistega, ki ni vpisan v zemljiško knjigo, in na drugi strani pravna varnost - pravica dobroverne osebe, ki jo je pridobila v zaupanju v zemljiško knjigo, je treba dati prednost slednji. Nasprotno pa nepoštenega pridobitelja pravo ne sme varovati.
- ali ima tretja oseba na podlagi določila 1. točke drugega odstavka 210. člena ZD pravni interes in s tem pravno podlago za ugotovitveno tožbo po 181. členu ZPP na ugotovitev dedne pravice drugega dediča, ki te dedne pravice v zapuščinskem postopku ne zatrjuje in ne uveljavlja;
- ali je podana absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišči tožbenega zahtevka tožnice zaradi pomanjkanja pravnega interesa za tožbo nista zavrgli.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00015009
OZ člen 82, 82/2, 561, 561/3.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - neveljavnost pogodbe - pogodbena avtonomija - izpolnitev pogodbene obveznosti - namen pogodbe - razlaga pogodbe
Razlaga pogodbe, po kateri bi šteli, da prva toženka svojih obveznosti ni izpolnila zato, ker ni sama opravila vseh opravil za očeta (ob dejanski ugotovitvi, da je zanj skrbela v pretežni meri), ne bi bila skladna z namenom sklenitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju.
ZD člen 141. ZPP člen 286, 347, 348. OZ člen 365, 369.
izročitev dela zapuščine - dediščinska tožba - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - ugovor zastaranja - prekluzija - pritožbena obravnava - dokazovanje - pravni interes - poštenost dediča
Zakon tek subjektivnega roka za vložitev tožbe veže na vprašanje, kdaj je dedič zvedel za svojo pravico, in ne na trenutek, ko bi bila njegova pravica pravno formalno ugotovljena, zato je ob dejanski ugotovitvi, da je tožnik zapustnikov sin, ki je v zapuščinskem postopku sodeloval ter se je v njem tudi priglasil kot dedič, odločitev izpodbijane sodbe glede poteka zastaralnega roka materialnopravno pravilna. Zastaralni roki, določeni v 141. členu ZD namreč veljajo tako za dediščinsko tožbo kot tudi za tožbo, ki jo vloži stranka po napotitvi zapuščinskega sodišča na pravdni postopek.
Na tožniku je breme dokazovanja morebitne nepoštenosti dedičev.
ZPP člen 213, 213/2, 243, 254, 254/2, 254/3, 287, 287/2, 339, 339/2-8. URS člen 22.
dedovanje - veljavnost oporoke - pravica do izjave v postopku - dokazni predlog - pristnost podpisa oporočitelja - izvedenec grafolog - razlogi za postavitev novega izvedenca - izpodbijanje izvedenskega mnenja - dokazovanje - zaslišanje priče - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga
Pravico do izvedbe dokazov je v skladu z zahtevami po učinkovitosti, pospešitvi in ekonomičnosti postopka mogoče omejiti tudi z izključitvijo izvedbe dokazov, ki so popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva. V to kategorijo sodijo predlagani dokazi z zaslišanjem prič za ugotavljanje dejstva, ki ga je zaradi posebnih strokovnih znanj mogoče ugotoviti le s pomočjo ustreznega izvedenca, ali če že iz navedb predlagatelja dokaza izhaja, da predlagana priča o relevantnem dogodku sploh ne more nič vedeti.
Ker je tožnica dopolnjenemu izvedenskemu mnenju le pavšalno ugovarjala, se nižji sodišči do takšnih pripomb nista bili dolžni vsebinsko opredeliti. Potreba, da sodišče v pravdi angažira še novega izvedenca iste ali podobne stroke, mora biti utemeljena z razumnimi razlogi. Zgolj nezadovoljstvo ali nestrinjanje stranke z ugotovitvami prvega izvedenca ni tak razumen razlog.
Zastaranje začne teči, ko se rodi tožba. Med splošnimi določbami o zastaranju so tudi določbe o pretrganju zastaranja.
V konkretnem primeru se je tožnik vse od prve zapuščinske obravnave aktivno prizadeval za ugotovitev resničnega obsega zapuščine s tem, ko je zahteval ugotovitev, koliko je bilo sredstev na računu zapustnice na dan njene smrti, in ker je bil znesek bagatelen, posledično tudi dober mesec pred njeno smrtjo, ter kdo je bila pooblaščena oseba na računu A. A. v obdobju pred njeno smrtjo. Ta tožnikova kontinuirana aktivnost v zapuščinskem postopku za ugotovitev resničnega obsega zapuščine pa po presoji Vrhovnega sodišča ustreza standardu, ki ga 365. člen OZ opredeljuje kot „vsako drugo upnikovo dejanje zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev“ in je torej pretrgala zastaranje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00012562
URS člen 23, 23/1. ZD člen 59, 60, 61.
napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - veljavnost oporoke - oporočna sposobnost zapustnika - napake volje - sklepčnost tožbe - oblikovanje tožbenega zahtevka - ugotovitveni tožbeni zahtevek - procesna skrbnost stranke v postopku - materialno procesno vodstvo in njegove meje - sprememba sodne prakse - sodba presenečenja - rok za izpodbijanje oporoke - zastaranje zahtevka - pravica do sodnega varstva
Obravnavana procesna situacija, ko je sodišče prve stopnje brez oprave materialnega procesnega vodstva izvedlo dokazni postopek in o (nepravilnem) zahtevku vsebinsko odločilo, je ireverzibilna in jo je mogoče presojati zgolj ex post, ob tehtanju položaja ene in druge stranke. Ob zavrnitvi tožbenega zahtevka na pritožbeni stopnji zaradi nesklepčnosti bi tožnici sicer imeli možnost vložitve nove, sklepčne tožbe, vendar bi bili pri tem zaradi poteka časa izpostavljeni zastaranju svojega zahtevka. Takšna posledica bi bila, upoštevaje, da nepravilno postavljena zahtevka niti sodišče prve stopnje niti nasprotna stranka nista zaznala, nesorazmerna in bi pomenila poseg v njuno pravico do učinkovitega pravnega varstva. Obenem pa vsebinska presoja zahtevka ne bo posegla v položaj tožene stranke, saj ta pravilnosti postavljenega zahtevka ni nasprotovala, pri čemer sta ji bila predmet in razlogi izpodbijanja vseskozi znana.
pridobitev lastninske pravice na stanovanju - privatizacija stanovanj po SZ - pogodba - soglasje volj - izjava volje - obljuba - pridobitev lastninske pravice - obseg zapuščine - izločitveni zahtevek - povečanje zapustnikovega premoženja - obstoj pridobitne skupnosti
Prispevek v višini kupnine za stanovanje je zgolj posamičen, enkraten prispevek tožnika pri nakupu posamezne stvari, ki se je sicer odrazil v povečanju materinega premoženja, a ne kot rezultat dejanske pridobitve skupnosti, ki bi tožnika upravičeval do izločitvenega zahtevka.
Že zakonska sistematika kaže, da je vstopna pravica institut zakonitega dedovanja. Kadar oporočitelj ne določi substituta dediča, v oporoki določeni dedič pa umre pred oporočitejem, pride do zakonitega dedovanja.
Stališče, da ima tožnik pravni interes za tožbo, nima pa pravnega interesa po materialnem pravu, je notranje protislovno in nelogično, odločitev, ki temelji na tem stališču, pa obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Smisel oporočnih prič ni samo v tem, da vesta za avtentičnost oporočiteljevega podpisa, temveč da lahko kot priči dogodka na podlagi svojega neposrednega opažanja, torej kot očividca potrdita, kar sta neposredno zaznali.
ZPP člen 339, 339/2-14, 370, 370/3. ZD člen 32, 32/1, 32/2.
izločitev iz zapuščine - delo in vlaganja v tujo nepremičnino
Vrhovno sodišče glede na dejanske ugotovitve pritrjuje zaključku nižjih sodišč, da pri adaptacije hiše in ureditvi okolice ni šlo za takšno skupno delovanje in vlaganje tožnika in pokojnice, ki bi vodilo v priznanje zahtevka po 32. člena ZD. Tožnikova vlaganja predstavljajo vlaganja v tujo nepremičnino, pri čemer pa trditev o dogovoru, da bo po končani gradnji del pokojničinih nepremičnin postal tožnikova (so)last, tožnik ni niti zatrjeval.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS00010025
ZD člen 177, 177/1, 177/2, 177/4. ZMZPP člen 79.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - zapuščinska obravnava - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - bivališče zapustnika v tujini - slovenski državljan
Ker iz predloženega spisa ne izhaja nobena navezna okoliščina, na podlagi katere bi Vrhovno sodišče določilo krajevno pristojno sodišče, je Vrhovno sodišče za krajevno pristojno določilo Okrajno sodišče na Jesenicah, saj je postopek pred tem sodiščem že v teku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS00020277
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/4. ZPVAS člen 8, 9. ZDen člen 12.
predlog za dopustitev revizije - odškodninska odgovornost države - agrarna skupnost - vračanje premoženja članom agrarne skupnosti po ZPVAS - dedovanje premoženja agrarne skupnosti - članstvo v agrarni skupnosti - pozneje najdeno premoženje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00009056
ZPP člen 8, 339, 339/2-8, 370, 370/3. OZ člen 190, 190/1.
obseg zapuščine - terjatev do zapuščine - dvig sredstev z računa zapustnika - neupravičena pridobitev - dokazna ocena
Ker sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da so bila sporna denarna sredstva (ki so bila v trenutku zapustničine smrti vezana na njeno ime in po izteku vezave prenesena na revidentov račun) v lasti zapustnikov, je posledično pravilen njun zaključek, da spadajo v zapuščino po obeh zapustnikih in da je revident dolžan ta znesek vrniti v zapuščino skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.