Ustna oporoka je izredna oblika oporoke, ki jo lahko oporočitelj izjavi le v izrednih razmerah pred dvema istočasno navzočima pričama, pri čemer je bistveno, da oporočitelj ni mogel napraviti oporoke v pisni obliki. Izredne razmere so lahko objektivne ali/in subjektivne; gre za vprašanje okoliščin posameznega primera. Težišče pri presoji izrednih razmer je na stanju v trenutku, ko se je oporočitelj odločil, da napravi/izjavi ustno oporoko.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo določbe ZD in ZPP, ko je odločilo, da obstaja procesna nujnost, da v postopku za ugotovitev, da denarni znesek sodi v zapuščino, in za vrnitev tega zneska v zapuščino, sodeluje tudi dedič, ki se je dedovanju v korist sodediča odpovedal.
zahteva za varstvo zakonitosti - zapuščinski postopek - dedič - sposobnost za sodelovanje v postopku - procesna sposobnost dediča
Iz ravnanja sodišč prve in druge stopnje ne izhaja, da sodišči ne bi ves čas postopka ustrezno pazili, da je dedič sposoben za samostojno nastopanje v postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00043455
ZD člen 141, 222. URS člen 26. SPZ člen 43, 269. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - vmesna sodba - povrnitev premoženjske škode - odgovornost države za delo sodišč - sodna hramba - izgubljena ali založena oporoka po smrti oporočitelja - zakonito dedovanje - oporočno dedovanje - obstoj oporoke - dediščinska tožba - opustitev vložitve pravnega sredstva - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je zaradi opustitve vložitve dediščinske tožbe po 141. členu ZD nasproti sodedičem pokojnega prišlo do pretrganja vzročne zveze med nepravilnim ravnanjem državnega organa in vtoževano škodo.
Ob sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju je bilo zaradi umanjkanja aleatornosti podano očitno nesorazmerje med pridobljeno koristjo in prevzeto obveznostjo. Ker to pomeni, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju le navidezna, v resnici pa sta stranki sklenili darilno pogodbo (prvi in drugi odstavek 50. člen OZ), se odpira vprašanje prikrajšanja nujnega deleža in vračanja darila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00042961
ZD člen 61. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - oporoka - veljavnost oporoke - ničnost oporoke - razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti - oblikovanje volje - sposobnost za razsojanje - slabo zdravstveno stanje - demenca - sila in grožnja - nemoralno ravnanje - neodpravljiva nesklepčnost
Revizija se dopusti glede vprašanja ali sestava oporoke zakonitega dediča v primeru namerne zlorabe bolnega in opravilno nesposobnega oporočitelja z namenom pridobiti si premoženjsko korist, na drugi strani pa prikrajšati ter z dedovanja izključiti drugega zakonitega dediča, predstavlja moralno nevzdržno ravnanje, ki terja za posledico ničnost take oporoke.
dopuščena revizija - dedovanje - ustna oporoka - veljavnost oporoke pred pričami - izredne razmere - pravni standard - pravica do izjave
Revizija se dopusti glede vprašanj: (1) Ali je bil glede na dejanske ugotovitve v obravnavanem primeru pravilno napolnjen in uporabljen pravni standard izrednih razmer v smislu določbe 72. člena Zakona o dedovanju; (2) Ali je bila zaradi opustitve obravnavanja trditve o pričakovanosti nastanka subjektivnega stanja, ki po izpodbijani pravnomočni sodbi pomeni izredne razmere, zagrešena kršitev postopkovnih pravil iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali ima neiztožljivost terjatve zoper Republiko Slovenijo, ki v skladu s prvim odstavkom 142.a člena ZD ne odgovarja za zapustnikove dolgove, za posledico prenehanje terjatve in hipoteke.
zahteva za varstvo zakonitosti - dedovanje - zapuščinski postopek - dovoljenost pritožbe - nepravočasna pritožba - zavrženje pritožbe - ustaljena sodna praksa - obrazložen odstop od sodne prakse - razveljavitev sklepa
Zakon o dedovanju v tretjem odstavku 173. člena vsebuje pooblastilo pritožbenemu sodišču, da lahko upošteva tudi pritožbo, ki ni bila vložena pravočasno, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb.
Obrazložen odstop od sodne prakse pomeni v prvi vrsti, da se sodišče s predhodnimi zavezujočimi odločbami vsebinsko sooči ter nosilno stališče predhodnih odločb argumentirano ovrže. Tega pritožbeno sodišče v izpodbijanem sklepu ni storilo. Pritožbeno sodišče je predhodne odločbe istega sodišča, sprejete v bistveno enakih zadevah, v celoti obšlo ter namesto tega navedlo samostojne razloge, ki z razlogi predhodnih odločb ne polemizirajo. Ne pojasnijo torej, zakaj naj bi bile predhodne odločbe napačne. Razlogi, ki jih je navedlo, pravno ne utemeljujejo nujne potrebe po odstopu od ustaljene prakse in torej niso prepričljivi.
Izpodbijana odločitev o zavrženju pritožbe v okoliščinah konkretnega primera je zato v nasprotju z vsebino tretjega odstavka 173. člena ZD, kakršna se je v primerljivih zadevah oblikovala v sodni praksi. V skladu s prvim odstavkom 379. člena ZPP (v povezavi z drugim odstavkom 391. člena ZPP), je Vrhovno sodišče zato zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo, sklep pritožbenega sodišča o zavrženju pritožbe razveljavilo ter zadevo vrnilo temu sodišču v nov postopek. V ponovljenem postopku naj pritožbeno sodišče pritožbo, ki jo je vložila domnevna zakonita dedinja, upošteva.
ZD člen 133, 136, 138, 138/2, 221. OZ člen 46. ZPP člen 181, 181/2.
dedovanje - izjava o odpovedi dediščini - pozneje najdeno premoženje zapustnika - novo premoženje - pravni interes za tožbo - preklic dedne izjave - izpodbijanje dedne izjave - napake volje - zmota - dopuščena revizija
Sklep o dedovanju rešuje vprašanje, kdo je dedič za vse zapustnikovo premoženje, ne glede na to, ali se je v zapuščinskem postopku zanj vedelo ali ne, ali se ga je obravnavalo v celoti ali ne, in ne glede na to, ali je v celoti opisano v sklepu o dedovanju ali ne. Zaradi tega sodišče, če se pojavi novo premoženje, ne opravi nove zapuščinske obravnave, ampak samo z novim sklepom razdeli to premoženje na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju (221. člen ZD).
Določba ZD o nepreklicljivosti dedne izjave izhaja iz potrebe po zagotavljanju stabilnosti pravnih razmerij. Čeprav gre za enostranski pravni posel, ima ta premoženjskopravne posledice, primerljive z razpolagalnimi pravnimi posli. S preklicem dedne izjave bi namreč posegli v pravice, ki so jih že pridobili drugi. Stališče revidentke, da bi sodišče moralo v primeru, ko se kasneje najde obsežnejše nove premoženje, dopustiti preklic ali spremembo dane dedne izjave, bi bilo v nasprotju z jasnimi pravnimi pravili o nepreklicljivosti, nepogojnosti in zlasti s pravilom, da odpoved ne more biti delna. Prav zato pa ZD v drugem odstavku 138. člena ZD dediču daje možnost zahtevati razveljavitev dedne izjave zaradi zmote. Dedič, ki bo z zahtevkom uspel, bo skupaj z drugimi dediči postal univerzalni naslednik celotne zapuščine.
Ni pravilno stališče revidentke in nekaterih senatov višjih sodišč, da se izjava o odpovedi dediščini ne nanaša na pozneje najdeno premoženje, če je s tem obseg zapuščine bistveno spremenjen. Sodišče seveda lahko pozove stranke, ali so v primeru, ko se kasneje najde novo premoženje, pripravljene skleniti nov dedni dogovor. Če pa do tega ne pride, lahko dedič, ki se je odpovedal dediščini, zahteva le razveljavitev dedne izjave zaradi zmote. Pri odločanju je treba uporabiti 46. člen OZ, po katerem mora biti zmota bistvena in opravičljiva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00038961
ZD člen 34. OZ člen 8, 50. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - pogodba o dosmrtnem preživljanju - očitno nesorazmerje med vrednostjo premoženja in vrednostjo prevzetih obveznosti - darilna pogodba - prikrajšanje nujnega deleža - causa (kavza)
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo ob sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 14. 9. 2015 podano očitno nesorazmerje med pridobljeno koristijo in prevzeto obveznostjo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS00040794
DZ člen 241, 248, 248/1. ZD člen 13, 165, 166, 184. ZNP-1 člen 59. ZPP člen 367a, 385, 385/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - odpoved dedovanju - uveljavljanje nujnega deleža - skrbnik - soglasje Centra za socialno delo (CSD)
DZ v 248. členu določa, da sme skrbnik samo z dovoljenjem centra za socialno delo odpovedati se dediščini ali odkloniti darilo (prvi odstavek) in da v takem primeru center za socialno delo na skrbnikov predlog izda odločbo (drugi odstavek). V obeh primerih gre za posla, ki presegata okvir rednega upravljanja z varovančevim premoženjem.
Po prepričanju Vrhovnega sodišča odpoved dediščini v smislu določbe prvega odstavka 248. člena DZ ne pomeni le odpovedi dedovanju zapuščine, ki jo dedič pridobi po določbah ZD ipso iure, brez posebne zahteve, že v trenutku zapustnikove smrti, pač pa tudi opustitev uveljavljanja skrbnikovemu varovancu pripadajočega nujnega deleža.