ZD člen 122, 122/4.ZOR člen 67, 67/2, 67/4, 210, 210/4.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - neupravičena pridobitev
1. Po določbi 2. odst. 67. člena ZOR velja zahteva zakona, da mora biti pogodba sklenjena v določeni obliki, tudi za vse poznejše spremembe in dopolnitve. Toda po določbi 4. odst. istega člena so veljavni tudi poznejši ustni dogovori, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali druge stranke, če je posebna oblika predpisana samo v interesu pogodbenih strank. Glede pogodbe o dosmrtnem preživljanju po določbah členov 117 do 122 ZD (zakona o dedovanju, Ur. l. SRS 15/76 in 23/78) ni mogoče reči, da je stroga obličnost (pismenost in overitev po sodniku) predpisana v kakšnem drugem interesu in ne le v interesu pogodbenih strank. Torej ni pravilno toženčevo revizijsko stališče, da bi tožnik in njegov oče lahko spremenila tožnikove obveznosti preživljanja v denarne obveznosti samo na enako obličen način, kakor je bil predpisan za sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju.
2. Pritrditi je treba revizijskemu stališču, da se v primeru razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju vse, kar je katera od strank po pogodbi dala drugi, vrača po splošnih pravilih premoženjskega prava. Zakon o dedovanju, ki v 122. členu ureja razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju, namreč tega vprašanja ne ureja na poseben način, ampak se celo v 4. odst. citiranega člena izrecno sklicuje na splošna pravila premoženjskega prava. Glede na dejansko ugotovitev izpodbijane sodbe, da tožnik očetovega posestva (na podlagi pozneje razvezane pogodbe) ni hasnoval in ni imel od tega nikakršne koristi, je treba uporabiti določbo 4. odst. 210. člena ZOR, po kateri nastane obveznost vrnitve oziroma nadomestitve vrednosti po pravilih o neupravičeni pridobitvi tudi tedaj, če nekdo nekaj prejme glede na (pogodbeno) podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla.
ugotavljanje očetovstva - izpodbijanje očetovstva - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - rok za izpodbijanje očetovstva
Čeprav je bil domnevni otrok domnevnega očeta na dokazovanje očetovstva napoten v zapuščinskem postopku po domnevnem očetu, obvelja določilo 98. čl. ZZZDR o roku, v katerem se lahko očetovstvo s tožbo izpodbija.
nujni delež - plačilo nujnega deleža - odpoved neuvedenemu dedovanju - pismeni sporazum
Sodišči sta pri presoji utemeljenosti tožnikovega zahtevka za plačilo nujnega deleža pravilno upoštevali vsebino pogodbe med zapustnikom in tožencem ter ob primerjavi vrednosti premoženja in prevzemnikovih bremen ugotavljali, v kakšnem obsegu je šlo za odplačno pogodbo, v kakšnem obsegu pa za darilo. Toženec se ne more uspešno sklicevati na sam naslov pogodbe (pogodba o dosmrtnem preživljanju) in na določbo 1. odst. 117. čl. Zakona o dedovanju, da gre za odplačno odtujitev nepremičnin.
Ob ugotovitvi, da sta bila dva izvoda oporoke uničena in da je pokojni oporoko hotel uničiti, je tudi odločitev, da je bila oporoka na ta način preklicana, materialnopravno pravilna.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - preužitkarska pogodba - takojšen prenos lastninske pravice - odplačnost - aleatornost - darilo v pogodbi o dosmrtnem preživljanju - nujni delež - prikrajšanje - pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja
Pravna narava sporne "izročilne pogodbe" preprečuje uporabo 110. čl. ZD. Prevladujoči element odplačnosti namreč izključuje možnost presoje, da gre za situacijo, ki jo to določilo ureja.
Ker je zapustnik odplačno razpolagal s svojim premoženjem, vprašanje dokaznega bremena glede obstoja pravice do nujnega deleža ne more biti pravno odločilno.
zakoniti dediči - krog zakonitih dedičev - izvenzakonska skupnost - dedna pravica izvenzakonskega partnerja
Revizijsko sodišče se strinja s stališčem sodišča druge stopnje, da življenjske skupnosti med tožnico in A.T. že glede na nesporen čas trajanja (nepolnih šest mesecev) ni mogoče šteti kot dalj časa trajajočo. Tožnica ni v reviziji navedla nobenih takih okoliščin, ki bi lahko v konkretnem primeru privedle do drugačnega sklepa sodišča.
Ob upoštevanju pravnoodločilnih ugotovitev nižjih sodišč je bilo tudi materialno pravo pravilno uporabljeno. Tožeči stranki namreč ni uspelo dokazati, da je bil oporočitelj prisiljen napraviti oporoko, kakor tudi ne da je bil v zmoti o dejstvih, ki so ga nagnila k takim razpolaganjem (60.člen ZD).
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS01084
ZOR člen 200, 200/1, 200/2. ZPP (1977) člen 2, 2/1, 100, 100/1, 212, 212-1.ZD člen 2, 142, 142/3.
smrt stranke, ki ima pooblaščenca - prekinitev postopka - prenehanje pooblastila - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - strah - skaženost - zmanjšanje življenjske aktivnosti
ZPP ne predvideva, da bi sodišče moralo prekiniti postopek, če stranka, ki ima pooblaščenca, umre (prim. 1. tč. 212. čl. ZPP).
Ker je odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove solidarna in omejena do višine vrednosti podedovanega deleža (3. odstavek 142. člena ZD), izpodbijana opredelitev obveznosti tožene stranke, ki v izreku sodbe ni opredeljena kot solidarna, v primeru, če bo dedičev več, ne pomeni nič drugega kot njihovo (omejeno) solidarno obveznost plačila odškodnine.
premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev
Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje sledi, da so bile tožnikove investicije v zapustnikovo premoženje bistveno manjše (207.316,00 SIT) kot koristi, ki jih je imel iz zapustnikovega premoženja (vsaj 3 X 225.811,00 SIT).
izročilna pogodba - strinjanje dediča z izročitvijo - izročeno premoženje kot darilo
Če vrednost prevzetih in izvršenih obveznosti po izročilni pogodbi dosega ali celo presega vrednost izročenega premoženja, darila ni, s tem pa tudi ne nujnega deleža.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS01175
ZD člen 163.ZNP člen 34.
revizija - dovoljenost revizije v zapuščinskem postopku
Zakon o dedovanju (Ur.l. SRS, št. 15/76 in 23/78), ki ureja zapuščinski postopek, ne predvideva izrednega pravnega sredstva revizije. V 224.čl. vsebuje le določbo o obnovi postopka, ki je ne dopušča, ampak napotuje stranke, da uveljavljajo svojo pravico v pravdi. V nepravdnih postopkih, kamor po svoji naravi spada tudi zapuščinski postopek, pa revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače (34. čl. Zakona o nepravdnem postopku). Sodišče druge stopnje nima prav, ko meni, da je revizija v zapuščinskem postopku dovoljena, ker se zanj po 163.čl. ZD subsidiarno uporabljajo določbe pravdnega postopka. Te določbe ni mogoče uporabiti glede dovoljenosti izrednih pravnih sredstev, ki so po Zakonu o pravdnem postopku urejena tako, da ustrezajo tej vrsti postopka. Pri takem položaju ni zakonske podlage, da bi bila revizija v zapuščinskem postopku dovoljena.
Dedni dogovor, sklenjen po smrti izvrševalke, ki se na izročeno premoženje, o katerem teče pravda, ne nanaša, velja le glede v njem omenjenega obsega zapuščine; zato glede izročenega premoženja ni mogoče kasneje uporabiti določila 221. čl. ZD o pozneje najdenem premoženju.
skupnost dedičev - skupno upravljanje in razpolaganje z dediščino - lastninska pravica - pridobitev - gradnja na tujem zemljišču - nedobroverni graditelj
Po ugotovitvi sodišč prve in druge stopnje toženca za gradnjo nista pridobila tožničinega soglasja. Gradila sta brez lokacijskega dovoljenja in z gradnjo nadaljevala kljub odločbama urbanističnega inšpektorja o ustavitvi gradnje in odstranitvi prizidka. Toženca pa sta z gradnjo nadaljevala tudi še po izdaji začasne odredbe. Okoliščine konkretnega primera in obnašanje strank med gradnjo so bili nedvomno taki, da onemogočajo uporabo določbe 2.odst. 25.čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, na katero se sklicuje revizija.
napotitev na pravdo - spor o dejstvih - ugotovitvena tožba - pravni interes
Če je stranka napotena na pravdo na podlagi 210. čl. ZD, je pravni interes za ugotovitveno tožbo izkazan že z napotitvenim sklepom.
Z ugotovitvijo, da tožeča stranka nima pravnega interesa za ugotovitev dedne pravice, ker zapuščine ni oz. je neznatna, sta sodišči prve in druge stopnje prevzeli vlogo zapuščinskega sodnika in tako nedovoljeno posegli v zapuščinski postopek. S tem sta onemogočili nadaljevanje zapuščinskega postopka in tako kršili navedene določbe ZPP in ZD.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - razlike - uveljavljanje neodplačnosti razpolaganja
Pogodbo o dosmrtnem preživljanju lahko skleneta tudi prednik in potomec, ki bi sicer bila v vlogi zapustnika in dediča. Pogodba o dosmrtnem preživljanju po 117. členu ZD se razlikuje od pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja po 106. členu po tem, da je odplačna in da je izročitev premoženja odložena do preživljančeve smrti. Pogodba o dosmrtnem preživljanju in izročilna pogodba sta sorodni. V obeh primerih je možno ugotavljati, kolikšen obseg odsvojenega premoženja predstavlja darilo in kolikšen plačilo za preživljanje. V obeh primerih je tudi prisoten element tveganja.
Tudi pri pogodbi o izročitvi premoženja torej ne pride v poštev natančen matematični izračun medsebojnih dajatev. Tisti, ki uveljavlja neodplačnost razpolaganja, mora dokazati, da je kljub elementu tveganja obstajalo očitno nesorazmerje med dajatvami pogodbenih strank.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - spremenjene razmere
Po ugotovitvi, da je pogodba nastala po dolgoletnem harmoničnem skupnem življenju in delu pravdnih strank, ter ugotovitvi, da sta toženca še naprej pripravljena pogodbo izpolnjevati, je pravilno stališče, da takšne pogodbe ni mogoče razvezati iz vsakega razloga.
Ob upoštevanju ugotovljenih dejanskih ugotovitev (zlasti ugotovitev, da toženec od aprila 1990 dalje pogodbenih obveznosti ni izpolnjeval na način, kot je bil pogodbeno dogovorjen - tedaj izročevalcu ni nudil niti hrane, niti mu ni plačeval nadomestila te hrane v denarni vrednosti, pa tudi glede druge oskrbe je bil izročevalec, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje "prepuščen bolj ali manj sam sebi"), ne more biti prav nobenega pomisleka, da je tožnik zaradi neizpolnjevanja bistvenega pogodbenega razmerja pravdnih strank, ki je bilo v preživljanju izročevalca, lahko utemeljeno zahteval razvezo sklenjene pogodbe (3. odstavek 120. člena ZD).
Za upoštevanje določene listine kot veljavne oporoke morajo biti izpolnjeni trije pogoji:
1) da oporočitelj izjavi voljo v vsebini, ki jo je mogoče šteti za vsebino oporočnega razpolaganja s premoženjem;
2) da je oporočitelj pri tem hotel narediti oporoko (animus testandi);
3) da je izjava volje podana v eni izmed oblik, ki jih določa ZD, in v okoliščinah, ki jih za veljavnost take oblike oporoke določa ZD. Na dlani je, da sta prva dva izmed naštetih pogojev med seboj tesno povezana in celo delno prepletna. Pri tem pa je vprašanje o obstoju prvega pogoja zgolj pravno vprašanje (potrebna je le materialnopravna presoja izjave volje, ki je zapuščinskemu sodišču predložena kot oporoka), medtem ko je vprašanje o obstoju drugega pogoja delno pravno in delno dejansko vprašanje. Vprašanje o obstoju tretjega izmed naštetih pogojev za veljavnost oporoke je v pretežni meri dejansko vprašanje.
Zahtevek za ugotovitev, da "izjava - oporoka, ki jo je (zapustnik - oporočitelj) sestavil pred pričama ... ne predstavlja pismene oporoke pred pričami po 64. členu ZD" - je zahtevek za ugotovitev, da obravnavana listina ("izjava - oporoka") ni veljavna oporoka.
Po 210. členu zakona o dedovanju odloči zapuščinsko sodišče v zapuščinskem postopku o pravnih vprašanjih v zvezi z veljavnostjo in vsebino oporoke. S tožbo v tej pravdni zadevi pa zahteva tožeča stranka ravno ugotovitev, o kateri je pristojno sodišče že pravnomočno odločilo. Zato je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo, kar je sodišče druge stopnje potrdilo.