ugotavljanje zapustnikove volje pri oporoki - lastnoročna oporoka - razlaga oporoke - napotitev na pravdo - ugotavljanje zapustnikove volje z zaslišanjem prič
Ker se je v teku zapuščinskega postopka med zakonitimi dediči pojavil spor o dejstvih glede prave volje pok. R.Č., izražene v oporoki, je zapuščinsko sodišče pravilno prekinilo zapuščinski postopek in napotilo tožnike na pravdo (1. odst. 210. čl. Zakona o dedovanju). Kot je pravilno poudarilo sodišče druge stopnje, je bila v postopku ugotovljena zapustničina volja in zato ni prišla v poštev določba 2. odst. 84. čl. Zakona o dedovanju, ki rešuje primer, ko obstaja glede oporočiteljevega namena dvom.
odpoved neuvedenemu dedovanju - obličnost - vračunanje daril v dedni delež
Pisni sporazum o odpovedi še neuvedenemu dedovanju, ki ni overjen po dol. 3. odst. 137 čl. ZD, je glede na vsebino mogoče upoštevati le s stališča uporabe določb III. pogl. ZD o vračunanju daril v dedni delež.
Pri vračunanju darila dediču v njegov dedni delež se darilo oceni po vrednosti ob zapustnikovi smrti in po stanju ob daritvi.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - takojšen prenos lastnine - razveza pogodbe - neznosnost skupnega življenja - neizpolnjevanje obveznosti - spremenjene razmere - prilagoditev pogodbe
Tožnikovo ravnanje, zlasti odhod v dom za starejše občane brez obvestila toženca in odklanjanje ponujenega finančnega prispevka k oskrbnini za bivanje v domu starejših občanov, kaže na pomanjkanje tožnikovega nujno potrebnega sodelovanja pri izpolnjevanju in s tem ohranjanju pogodbenega razmerja. Če pa bi bila glede na druge ugotovljene dejanske okoliščine najustreznejša prilagoditev pogodbe po 2. odst. 121. čl. ZD, tožbeni zahtevek na razvezo pogodbe ne more biti utemeljen.
izročitev in razdelitev premoženja - izročilna pogodba - pridržanje pravic ob izročitvi - denarna renta - sprememba naturalne rente v denarno rento
Vprašanje utemeljenosti spremembe naturalnih dajatev po izročilni pogodbi v denarno rento je bilo že pravnomočno rešeno v predhodni pravdi, zato tega vprašanja v tem postopku, v katerem se odloča le o višini rente, ni mogoče znova presojati.
izročilna pogodba - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe
Pri razvezi izročilne pogodbe, ki jo sklepajo stranke izven okvira, navedenega v 106. čl. ZD, so uporabljiva splošna načela civilnega prava, analogno pa tudi določilo 2. odst. 120. čl. ZD o razvezi pogodbe o dosmrtnem preživljanju.
ZD člen 122, 122/4.ZOR člen 67, 67/2, 67/4, 210, 210/4.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - neupravičena pridobitev
1. Po določbi 2. odst. 67. člena ZOR velja zahteva zakona, da mora biti pogodba sklenjena v določeni obliki, tudi za vse poznejše spremembe in dopolnitve. Toda po določbi 4. odst. istega člena so veljavni tudi poznejši ustni dogovori, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali druge stranke, če je posebna oblika predpisana samo v interesu pogodbenih strank. Glede pogodbe o dosmrtnem preživljanju po določbah členov 117 do 122 ZD (zakona o dedovanju, Ur. l. SRS 15/76 in 23/78) ni mogoče reči, da je stroga obličnost (pismenost in overitev po sodniku) predpisana v kakšnem drugem interesu in ne le v interesu pogodbenih strank. Torej ni pravilno toženčevo revizijsko stališče, da bi tožnik in njegov oče lahko spremenila tožnikove obveznosti preživljanja v denarne obveznosti samo na enako obličen način, kakor je bil predpisan za sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju.
2. Pritrditi je treba revizijskemu stališču, da se v primeru razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju vse, kar je katera od strank po pogodbi dala drugi, vrača po splošnih pravilih premoženjskega prava. Zakon o dedovanju, ki v 122. členu ureja razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju, namreč tega vprašanja ne ureja na poseben način, ampak se celo v 4. odst. citiranega člena izrecno sklicuje na splošna pravila premoženjskega prava. Glede na dejansko ugotovitev izpodbijane sodbe, da tožnik očetovega posestva (na podlagi pozneje razvezane pogodbe) ni hasnoval in ni imel od tega nikakršne koristi, je treba uporabiti določbo 4. odst. 210. člena ZOR, po kateri nastane obveznost vrnitve oziroma nadomestitve vrednosti po pravilih o neupravičeni pridobitvi tudi tedaj, če nekdo nekaj prejme glede na (pogodbeno) podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla.
ugotavljanje očetovstva - izpodbijanje očetovstva - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - rok za izpodbijanje očetovstva
Čeprav je bil domnevni otrok domnevnega očeta na dokazovanje očetovstva napoten v zapuščinskem postopku po domnevnem očetu, obvelja določilo 98. čl. ZZZDR o roku, v katerem se lahko očetovstvo s tožbo izpodbija.
nujni delež - plačilo nujnega deleža - odpoved neuvedenemu dedovanju - pismeni sporazum
Sodišči sta pri presoji utemeljenosti tožnikovega zahtevka za plačilo nujnega deleža pravilno upoštevali vsebino pogodbe med zapustnikom in tožencem ter ob primerjavi vrednosti premoženja in prevzemnikovih bremen ugotavljali, v kakšnem obsegu je šlo za odplačno pogodbo, v kakšnem obsegu pa za darilo. Toženec se ne more uspešno sklicevati na sam naslov pogodbe (pogodba o dosmrtnem preživljanju) in na določbo 1. odst. 117. čl. Zakona o dedovanju, da gre za odplačno odtujitev nepremičnin.
Ob ugotovitvi, da sta bila dva izvoda oporoke uničena in da je pokojni oporoko hotel uničiti, je tudi odločitev, da je bila oporoka na ta način preklicana, materialnopravno pravilna.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - preužitkarska pogodba - takojšen prenos lastninske pravice - odplačnost - aleatornost - darilo v pogodbi o dosmrtnem preživljanju - nujni delež - prikrajšanje - pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja
Pravna narava sporne "izročilne pogodbe" preprečuje uporabo 110. čl. ZD. Prevladujoči element odplačnosti namreč izključuje možnost presoje, da gre za situacijo, ki jo to določilo ureja.
Ker je zapustnik odplačno razpolagal s svojim premoženjem, vprašanje dokaznega bremena glede obstoja pravice do nujnega deleža ne more biti pravno odločilno.
zakoniti dediči - krog zakonitih dedičev - izvenzakonska skupnost - dedna pravica izvenzakonskega partnerja
Revizijsko sodišče se strinja s stališčem sodišča druge stopnje, da življenjske skupnosti med tožnico in A.T. že glede na nesporen čas trajanja (nepolnih šest mesecev) ni mogoče šteti kot dalj časa trajajočo. Tožnica ni v reviziji navedla nobenih takih okoliščin, ki bi lahko v konkretnem primeru privedle do drugačnega sklepa sodišča.
Ob upoštevanju pravnoodločilnih ugotovitev nižjih sodišč je bilo tudi materialno pravo pravilno uporabljeno. Tožeči stranki namreč ni uspelo dokazati, da je bil oporočitelj prisiljen napraviti oporoko, kakor tudi ne da je bil v zmoti o dejstvih, ki so ga nagnila k takim razpolaganjem (60.člen ZD).
premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev
Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje sledi, da so bile tožnikove investicije v zapustnikovo premoženje bistveno manjše (207.316,00 SIT) kot koristi, ki jih je imel iz zapustnikovega premoženja (vsaj 3 X 225.811,00 SIT).
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS01084
ZOR člen 200, 200/1, 200/2. ZPP (1977) člen 2, 2/1, 100, 100/1, 212, 212-1.ZD člen 2, 142, 142/3.
smrt stranke, ki ima pooblaščenca - prekinitev postopka - prenehanje pooblastila - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - strah - skaženost - zmanjšanje življenjske aktivnosti
ZPP ne predvideva, da bi sodišče moralo prekiniti postopek, če stranka, ki ima pooblaščenca, umre (prim. 1. tč. 212. čl. ZPP).
Ker je odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove solidarna in omejena do višine vrednosti podedovanega deleža (3. odstavek 142. člena ZD), izpodbijana opredelitev obveznosti tožene stranke, ki v izreku sodbe ni opredeljena kot solidarna, v primeru, če bo dedičev več, ne pomeni nič drugega kot njihovo (omejeno) solidarno obveznost plačila odškodnine.
izročilna pogodba - strinjanje dediča z izročitvijo - izročeno premoženje kot darilo
Če vrednost prevzetih in izvršenih obveznosti po izročilni pogodbi dosega ali celo presega vrednost izročenega premoženja, darila ni, s tem pa tudi ne nujnega deleža.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS01175
ZD člen 163.ZNP člen 34.
revizija - dovoljenost revizije v zapuščinskem postopku
Zakon o dedovanju (Ur.l. SRS, št. 15/76 in 23/78), ki ureja zapuščinski postopek, ne predvideva izrednega pravnega sredstva revizije. V 224.čl. vsebuje le določbo o obnovi postopka, ki je ne dopušča, ampak napotuje stranke, da uveljavljajo svojo pravico v pravdi. V nepravdnih postopkih, kamor po svoji naravi spada tudi zapuščinski postopek, pa revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače (34. čl. Zakona o nepravdnem postopku). Sodišče druge stopnje nima prav, ko meni, da je revizija v zapuščinskem postopku dovoljena, ker se zanj po 163.čl. ZD subsidiarno uporabljajo določbe pravdnega postopka. Te določbe ni mogoče uporabiti glede dovoljenosti izrednih pravnih sredstev, ki so po Zakonu o pravdnem postopku urejena tako, da ustrezajo tej vrsti postopka. Pri takem položaju ni zakonske podlage, da bi bila revizija v zapuščinskem postopku dovoljena.
Dedni dogovor, sklenjen po smrti izvrševalke, ki se na izročeno premoženje, o katerem teče pravda, ne nanaša, velja le glede v njem omenjenega obsega zapuščine; zato glede izročenega premoženja ni mogoče kasneje uporabiti določila 221. čl. ZD o pozneje najdenem premoženju.
skupnost dedičev - skupno upravljanje in razpolaganje z dediščino - lastninska pravica - pridobitev - gradnja na tujem zemljišču - nedobroverni graditelj
Po ugotovitvi sodišč prve in druge stopnje toženca za gradnjo nista pridobila tožničinega soglasja. Gradila sta brez lokacijskega dovoljenja in z gradnjo nadaljevala kljub odločbama urbanističnega inšpektorja o ustavitvi gradnje in odstranitvi prizidka. Toženca pa sta z gradnjo nadaljevala tudi še po izdaji začasne odredbe. Okoliščine konkretnega primera in obnašanje strank med gradnjo so bili nedvomno taki, da onemogočajo uporabo določbe 2.odst. 25.čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, na katero se sklicuje revizija.
napotitev na pravdo - spor o dejstvih - ugotovitvena tožba - pravni interes
Če je stranka napotena na pravdo na podlagi 210. čl. ZD, je pravni interes za ugotovitveno tožbo izkazan že z napotitvenim sklepom.
Z ugotovitvijo, da tožeča stranka nima pravnega interesa za ugotovitev dedne pravice, ker zapuščine ni oz. je neznatna, sta sodišči prve in druge stopnje prevzeli vlogo zapuščinskega sodnika in tako nedovoljeno posegli v zapuščinski postopek. S tem sta onemogočili nadaljevanje zapuščinskega postopka in tako kršili navedene določbe ZPP in ZD.