Pravna presoja sodišča druge stopnje se opira na dejstvo, da oporočiteljica v času sestave obravnavane oporoke - po obličnosti pismene oporoke pred pričami v smislu 64.člena ZD - ni mogla brati, ker ni videla brati. Pravilna je razlaga sodišča druge stopnje, da je obravnavani pogoj za veljavnost pismene oporoke pred pričami - da namreč oporočitelj zna brati in pisati - treba razlagati tako, da oporočitelj lahko napravi pismeno oporoko pred pričami, če zna brati in pisati in tudi more to svoje znanje uporabiti. Neutemeljen je revizijski očitek, da je s tako razlago dodan nov pogoj za veljavnost oporoke, dodan k tistim pogojem, ki jih za pismeno oporoko pred pričami določa zakon (64.člen ZD).
ZD člen 32. Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 20.
zaščitena kmetija - izločitev v korist potomcev - premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izplačilo vrednosti izločenih del
Določilo 20. člena ZDKZ zgolj določa, da se izločenega deleža zapustnikovemu potomcu ne dodeli v naravi ampak mu mora vrednost deleža izplačati prevzemnik zaščitene kmetije. Vsa določila, ki so pomembna za ugotovitev temelja in višine izločitvenega zahtevka, pa vsebuje 1. odstavek 32. člena ZD, po katerem se izloči del, ki ustreza prispevku potomca k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja. Drugi odstavek istega člena pa določa, da izločeni del ne spada v zapuščino. Vprašanja, ki zadevajo izločitveni zahtevek zapustnikovega potomca, so za rešitev zapuščinskega postopka predhodnega to je prejudicialnega pomena. To vprašanje lahko reši zapuščinsko sodišče samo, kadar med dediči niso sporna dejstva, ki predstavljajo dejansko podlago izločitvenega zahtevka. Kadar pa so ta dejstva sporna, mora zapuščinsko sodišče napotiti dediča, ki izloča iz zapuščine svoj del, na pravdo (2. točka 1. odstavka 210. člena ZD). V pravdi se nato odloči o tem, ali je izločitveni zahtevek utemeljen in v kakšnem obsegu. Odločitev pravdnega sodišča o izločitvenem zahtevku predstavlja potrebno podlago zapuščinskemu sodišču za odločitev po 1. odstavku 20. člena ZDKZ, to je o tem, kakšen denarni znesek mora prevzemnik kmetije izplačati kot vrednost izločenega dela in v kakšnem roku.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobrovernost posesti
Glede na postavljeni tožbeni zahtevek bi morala tožeča stranka dokazati, da je njena posest zakonita, dobroverna in da traja z zakonom določeno dobo. Vsi navedeni pogoji bi morali biti izpolnjeni kumulativno. Iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč pa izhaja, da tožeča stranka vsaj dveh pogojev za priposestvovanje v redni priposestvovalni dobi ni izpolnila (za zavrnitev celotnega zahtevka bi zadoščala že ugotovitev, da manjka eden od zahtevanih pogojev). Posest tožeče stranke (ki je bila v določenih trenutkih dejanske oblasti nad stvarjo glede na obstoj veljavne oporoke morda res tudi zakonita) namreč ni bila dobroverna toliko časa, kot to določa zakon (deset let).
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS01768
ZZZDR člen 52. ZOR člen 117. ZDKZ člen 11, 21, 21/2, 24. ZD člen 107, 110.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - upravljanje skupnega premoženja - izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - neveljavnost pogodb - izpodbojnost - prenehanje pravice - pogoji za veljavnost izročitve in razdelitve - nestrinjanje z izročitvijo - izročeno premoženje kot darilo - dedovanje kmetijskih zemljišč - status kmeta
I. Pogodba, s katero en zakonec brez soglasja drugega zakonca razpolaga s stvarjo, ki sodi v njuno skupno premoženje, je lahko le izpodbojna in ne nična.
O nesoglasju pa ni mogoče govoriti, če gre za pogodbo, s katero je dogovorjen preužitek tudi za drugega zakonca in je ta zakonec pri sklenitvi navzoč ter pogodbo tudi podpiše. Razlog za strinjanje je sicer lahko zmota ali drugačna napaka volje, vendar je to mogoče uveljavljati le v rokih in pod pogoji, ki so za to določeni v zakonu o obligacijskih razmerjih (117. člen).
II. Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (ZDKZ, Ur.l. SRS, št. 26/73 -1/86) zahteva le to, da ima oseba, ki prevzame kmetijo, namen obdelovati jo (24. člen v povezavi z 21. členom in 11. členom). Pridobljeni status kmeta potrjuje ta namen. Po spremenjenem 2. odstavku 21. člena ZDKZ pa je lahko prevzemnik kmetije vsaka oseba, ki ima namen kmetovati tudi z osebnim delom, pa čeprav kot dopolnilno dejavnost. III. Izročilna pogodba se lahko sklene s katerimkoli potomcem. Omejitev na tiste dediče prvega dednega reda, ki bi v konkretnem primeru dedovali, velja le za soglasje po 107. členu ZD. Za soglasje pa zato, ker ti dediči ostanejo brez zapuščine. Če se potomci ne strinjajo z izročitvijo, se štejejo tisti deli premoženja, ki so bili izročeni, za darila, in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem. Velja torej domneva, da so bila darila dana dedičem ne glede na to, ali bi prevzemnik prišel v poštev kot dedič ali ne.
premoženjska razmerja med zakonci - posebno premoženje - skupno premoženje - vrednotenje deležev vsakega zakonca - premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev
Delež na skupnem premoženju (po členih 51/1 in 59 ZZZDR in 32 ZD) se lahko uveljavlja tudi le na delu premoženja, ki predstavlja določeno celoto, kadar je prišlo do povečanja le na tem delu. Povečanje vrednosti kot podlaga za ugotovitev deleža na skupnem premoženju, pa predstavlja tudi spremembo kulture parcele, ker se je njena vrednost nekajkrat povečala zaradi ureditve trajnih nasadov.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem zemljišču - delitev zapuščine - dedni dogovor
Dedni dogovor ima učinek sodne poravnave (primerjaj načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča SRS, z dne 21. in 22.12.1983 - Poročilo o sodni praksi VS SRS, št. II/83, str. 31).
pogodba o dosmrtnem preživljanju - preužitkarska pogodba - takojšen prenos lastnine - razveza pogodbe - neznosnost skupnega življenja
Pogodba o dosmrtnem preživljanju, čeprav se z njo stranki dogovorita npr.o skupnosti življenja, tedaj ne ustvarja strogo osebne obveznosti. Takšno stališče zakona je razumljivo, saj se na podlagi sklenjene in dalj časa izpolnjevane pogodbe o dosmrtnem preživljanju (v konkretnem primeru se je sporna pogodba izpolnjevala kar 16 let) oblikujejo tudi zapletena premoženjska razmerja in zato pogosto celo eksistenčni interes potomcev oz. zakonca prevzemnika premoženja ni nepomemben. Razveza pogodbe je tudi zato le skrajni ukrep, ne pa sankcija, ki bi bila v celoti odvisna od preživljančevega dojemanja svojega trenutnega položaja. Zato je zmotno stališče revidentov, da sodišče razveže sklenjeno pogodbo o dosmrtnem preživljanju, takoj ko ugotovi npr. le subjektivno neznosnost nadaljnjega skupnega življenja oz. neizpolnjevanje le nekaterih prevzetih obveznosti. Glede slednje kršitve pogodbe je potrebno vselej opredeliti njen pomen v primerjavi z ostalimi dajatvami, ki jih je preživljalec preživljancu nudil.
dedni dogovor - terjatev v tuji valuti - zamudne obresti
Ker je bil dogovor z dne 12.12.1983, na katerem temelji toženčeva obveznost, sklenjen v tujini v zvezi z zapuščinskim postopkom po tujem državljanu, kjer so bile predmet dedovanja predvsem hranilne vloge v šilingih, ni zakonitih ovir, da dobi tožnica svoj dogovorjeni delež v tuji valuti.
Tožnica pa je za čas zamude, ko je toženec brez utemeljenega razloga zavlačeval z izpolnitvijo svoje obveznosti preko deset let, upravičena do zamudnih obresti po obrestni meri, po kateri so se obrestovale devizne hranilne vloge na vpogled v ATS.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS01704
ZNP člen 34.
dovoljenost revizije - revizija v zapuščinskem postopku
Zapuščinski postopek je vrsta nepravdnega postopka. Po 34. členu zakona o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS, št. 30/86), revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Zakon o dedovanju (Ur.l. SRS, št. 15/76 in 23/78) ne določa, da je revizija dovoljena. Če pa je tako, tudi ni mogoče uporabiti 1. odstavka 400. člena ZPP. Ta določba ureja revizijo v pravdnem postopku.
premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev - prispevek k ohranitvi zapustnikovega premoženja - sosporništvo - sodediči
I.Ni mogoče pritrditi revizijski graji uporabe materialnega prava, ko je bilo v izpodbijani sodbi kot podlaga za izločitveni zahtevek po 37. členu ZD/65 upoštevano, da je tožnik devet let skrbel za redno letno vzdrževanje sporne stanovanjske hiše in pri tem mdr. poskrbel tudi za vzdrževalna dela, ki so v sodbi posebej navedena.
II. Potomec, ki uveljavlja izločitveni zahtevek po 37. členu ZD/65 oziroma po 32. členu ZD/76 mora po materialnem pravu vložiti tožbo zoper vse sodediče, ki ne priznavajo brezpogojno utemeljenosti njegovega zahtevka, da se določen del zapuščinskega premoženja izloči iz zapuščine - in le zoper te sodediče, ne pa tudi zoper tiste, ki utemeljenost take njegove zahteve (v zapuščinskem postopku ali v zvezi z njim) brezpogojno priznavajo.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - neznosnost skupnega življenja - položaj izročenega premoženja - darilo
Vsako omajanje razmerij med strankami pogodbe o razdelitvi in izročitvi premoženja še nima za posledico ugotovitve o neznosnem skupnem življenju. Slednje namreč pomeni nevzdržno stanje v objektivnem in subjektivnem smislu, upoštevaje voljo strank ob sklenitvi pogodbe in posebne razmere, ki se tičejo tudi osebnostnih lastnosti pogodbenikov.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - preklic izročitve - razveza pogodbe
Toženec je bil obsojen za kaznivi dejanji grdega ravnanja in ogrožanja varnosti na škodo tožnikov. Sodišči ugotavljata, da gre na njegovi strani za hudo nehvaležnost, zaradi katere bi bili podani pogoji za preklic izročilne pogodbe glede na možnost analogne uporabe določbe 1. odst. 115. čl. Zakona o dedovanju. Ob upoštevanju vseh ugotovljenih okoliščin, v katerih so doslej potekali stiki med strankami, pa sta sodišči prve in druge stopnje tudi utemeljeno zaključili, da bi bilo skupno življenje neznosno. Zato je bilo pravilno ugotovljeno, da obstaja razlog za razvezo izročilne pogodbe, saj ni nobenih izgledov, da bi bilo možno bodoče izpolnjevanje dogovorjenih pogodbenih obveznosti. Odločitev o razvezi izročilne pogodbe temelji na smiselni uporabi določb 2.odst. 120.čl. in 121. čl. Zakona o dedovanju.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS01662
ZOR člen 56, 56/1.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - razveljavitev pogodbe - poslovna sposobnost - pogodba poslovno nesposobne osebe
Sodbi temeljita na dveh ugotovitvah, to je da tožnica ni bila poslovno sposobna in da ni bila zadosti informirana. S tem so izkazani razlogi za neveljavnost pogodbe iz obeh razlogov: zaradi pomanjkanja poslovne sposobnosti kot posledice bolezenskih duševnih sprememb pri tožnici (prvi odst. 56.čl. ZOR), ki jo je ugotovil dr. P., in zaradi nezadostne informiranosti, zaradi česar tožnica ob upoštevanju duševnega stanja, ki ga je ugotovil dr. F., ni mogla dovolj popolno razumeti vsebine in pomena odločitve o sklenitvi izročilne pogodbe. Razlika med obema mnenjema se glede na take ugotovitve izkaže kot nepomembna, ker obe mnenji, vsako po drugi poti, pripeljeta do enake odločitve.
veljavnost oporoke - pismena oporoka pred pričami - priče pri oporoki - dolžnost pričanja - sposobnost biti oporočna priča
I. Pravno odločilne okoliščine za veljavnost pisne oporoke pred pričami so naslednje:
1. Pisno oporoko mora oporočitelj, ki zna brati in pisati, podpisati v navzočnosti dveh prič, in hkrati izjaviti pred njima, da je to njegova oporoka (1. odstavek 64. člena zakona o dedovanju, ZD).
2. Priči se morata podpisati na sami oporoki (pristavek, da se podpisujeta kot priči, ni pogoj za veljavnost oporoke - 2. odstavek 64. člena ZD).
3. Priči pri pisni oporoki pred pričami morata biti polnoletni, znati morata brati in pisati ter ne sme jima biti odvzeta opravilna sposobnost (1. odstavek 67. člena ZD).
II. Dolžnost trpeti zdravniški pregled ni sestavni del dolžnosti pričanja. Zato sodišče nima pravice uporabiti silo tako, kot v primeru, če priča brez upravičenega razloga noče pričati. Varovanje telesne integritete je pomembnejša dobrina od dolžnosti pričanja. Če pa tega ne sme storiti, tudi ne sme pričo spraviti v položaj, da odkloni pričanje zaradi prisotnosti izvedenca.
zaščitena kmetija - omejitev razpolaganja - izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba)
Izročevalec zaščitene kmetije le-te (praviloma) ne sme s pogodbo razdeliti. Sicer pa mu ob izbiri prevzemnika kmetije ni potrebno upoštevati prednosti, ki jo ZDKZ uzakonja v 11. členu, ko opredeljuje prevzemnika kmetije med zakonitimi dediči. Zato so trditve, da je tožnica celo življenje delala na kmetiji, pravno nepomembne.
Veljavnost izpodbijane pogodbe po ZDKZ presoja sodišče (1. čl. ZPP), ne pa upravni organ.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - neznosnost skupnega življenja
Iz navedenih dejanskih ugotovitev sta sodišči prve in druge stopnje utemeljeno naredili zaključek, da je izključno tožnica tista, ki toženi stranki onemogoča izpolnjevanje s pogodbo prevzetih obveznosti, s strani tožene stranke večkrat ponujeno ponovno skupno življenje pa brez predhodnega poizkusa že vnaprej odklanja (po ugotovitvah nižjih sodišč naj bi jo k temu podpihovali drugi ljudje), pri čemer svoje vnaprejšnje odklanjanje ponovnega skupnega življenja utemeljuje z obstojem v dosedanjih postopkih sicer neugotovljenega utemeljenega strahu pred tožencem in njegovimi ravnanji, ter z vnaprejšnjimi ocenami, da toženec v prihodnje ne bo ravnal tako kot obljublja in da tudi prevzetih obveznosti ne bo izpolnjeval. Ob upoštevanju vseh navedenih ugotovitev in zaključkov nižjih sodišč, tudi po mnenju revizijskega sodišča pogoji za razvezo sklenjene pogodbe (120. in 121. člen zakona o dedovanju) niso izpolnjeni.
Po ugotovitvah sodišča prve stopnje so nepremične vl.št. 8 in 729 k.o. Z. in vl.št. 1839 k.o. C., katerih solastninski delež 1/3 je bil predmet izročilne pogodbe, zaščitena kmetija. Ker je J.B. izročil svoji hčeri L.P. svoj solastninski delež v celoti, sta obe sodišči zavzeli stališče, da ni bila kršena določba 3.odst. 22.čl. Zakona o kmetijskih zemljiščih (preč. b. Ur.l. SRS, št. 17/86 - 5/91 ), ki prepoveduje delitev kmetij s pravnimi posli med živimi. Tožnik zahteva ugotovitev ničnosti izročilne pogodbe tudi iz razloga, ker prva toženka ob sklenitvi pogodbe ni bila kmetica. V 4.odst. 23.čl. Zakona o kmetijskih zemljiščih je določen postopek, kadar nekdo, ki ni kmet, pridobi s pravnim poslom med živimi zemljišče iz prvega območja. Za tako pogodbo zakon kljub prepovedi iz 2.odst. 22.čl. ne določa, da bi bila nična.
Ob ravnanju zapustnika in veliki odtujenosti med njim in toženci, sta sodišči prve in druge stopnje zavzeli pravilno stališče, da toženci s tem, če zapustnika niso obiskovali in mu skušali v bolezni pomagati, niso kršili kakšne zakonite ali moralne dolžnosti in se s tem huje pregrešili nad zapustnikom, kar bi predstavljalo razlog za razdedinjenje po 1. tč. 1. odst. 42. čl. Zakona o dedovanju.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - odgovornost za dolgove zapustnikovega podjetja
Po dejanskih ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje je bil znesek 9.870 DEM posojen za tekočo proizvodnjo podjetja A. Na zadolžnici s podpisom pok. L., je tudi žig podjetja. Na drugi zadolžnici, ki vsebuje dolg 28.442 DEM, sta v glavi navedena firma W. in L. kot njen predstavnik. Tako si je L. izposojal pri tožniku denar v imenu omenjenih firm. Ker ne gre za dolg zapustnika L., sta sodišči odločili pravilno, da za dolg ne odgovarjata toženca kot njegova dediča (1.odst. 142.čl. Zakona o dedovanju).