pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - predpostavke za razvezo - čezmerno prikrajšanje - očitno nesorazmerje vzajemnih dajatev - oderuška pogodba
Med pravdnima strankama je bila sklenjena pogodba o dosmrtnem preživljanju s takojšnjo izročitvijo premoženja. To pogodbo je sodišče prve stopnje zmotno opredelilo kot pogodbo o dosmrtnem preživljanju dednega prava, vendar pa je kljub temu ni obravnavalo le na podlagi določb zakona o dedovanju - ZD, ampak tudi ob upoštevanju določb zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR - (čezmerno prikrajšanje, oderuštvo, spremenjene razmere). Kljub pomotni pravni opredelitvi sklenjene pogodbe, je tedaj pri odločanju o uveljavljenih tožbenih zahtevkih ugotavljalo dejansko stanje tudi glede obligacijskopravnih razlogov za ničnost in neveljavnost sklenjene pogodbe in pri svoji odločitvi uporabilo določbe ZOR, ki se nanašajo na ničnost in neveljavnost sklenjenih pogodb.
Zapuščino si dediči lahko razdelijo tudi tako, da sklenejo dedni dogovor. S takšnim dogovorom posamezni dedič nekaj da zato, da nekaj drugega sprejme v izključno last.
Če je dedič s sredstvi, ki jih je štel za svoja, razpolagal tako, da je z ostalimi dediči sklenil dedni dogovor, je ta sredstva štel za dediščino.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - neznosnost skupnega življenja
Kakršenkoli nesporazum med strankama še ne pomeni, da je postalo njuno skupno življenje neznosno. Ta ocena je odvisna od oblike skupnosti, ki je dogovorjena, pa tudi od okoliščin, ki so objektivnega značaja (vrsta in število spornih dogodkov) ali pa so subjektivno pogojevane (kot so n. pr. osebne lastnosti strank). V obravnavanem primeru ugotovljene okolnosti pa niso utemeljevale zaključka, da je skupno življenje pravdnih strank omajano do take mere, da je postalo njuno skupno življenje neznosno.
dedovanje na podlagi zakona - krog zakonitih dedičev - izvenzakonska življenjska skupnost
V postopkih na drugi in prvi stopnji je bilo v tem primeru ugotovljeno, da tožnica in pokojni A. nista živela skupaj, da je vsak živel na svojem domu, da je zapustnik odklanjal preselitev k tožnici, da sta bila skupaj le občasno, da sta bila oba zaposlena in da sta vsak razpolagala s svojo plačo, da nista imela skupnega gospodinjstva, ne skupnega živeljnja in ne ekonomske skupnosti. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja sta sodišči prve in druge stopnje tudi po oceni revizijskega sodišča pravilno zaključili, da tožnica in zapustnik nista živela v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti (v smislu 12. člena ZZZDR) in da zato tožnica ne spada v krog zakonitih dedičev iz 2. odstavka 10. člena zakona o dedovanju. Poudariti je, da gre lahko za pravno priznano obliko zunajzakonske skupnosti, kadar se življenjska skupnost partnerjev po vsebini ne razlikuje od življenjske skupnosti, kakršna praviloma obstaja med zakoncema, ki ima svoj zunanji izraz (skupno prebivanje, skupno gospodinjstvo, ekonomsko skupnost oziroma odvisnost, skratka vse kar vsebinsko opredeljuje določeno skupnost kot skupno življenje) in tudi notranje, to je čustveno razmerje.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS01953
ZNP člen 1, 1/3, 34.
revizija - dovoljenost revizije v nepravdnem postopku - (ne)dovoljenost revizije zoper sklep o dedovanju
Zapuščinski postopek je posebna vrsta nepravdnega postopka. Zakon o dedovanju posebej ureja pravna sredstva v zapuščinskem postopku. Revizije kot izrednega pravnega sredstva ne predvideva. Po 34. čl. zakona o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS št. 30/86 - v nadaljnjem ZNP) revizija v nepravdnem postopku ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Po 3. odst. 1. člena ZNP veljajo določbe splošnega dela tega zakona za vse nepravdne postopke, če s tem ali drugim zakonom ni drugače določeno. Zakon o dedovanju ne določa, da bi bila revizija dovoljena.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS02144
ZNP člen 34.
revizija - dovoljenost revizije v zapuščinskem postopku
Zapuščinski postopek je vrsta nepravdnega postopka. Po 34. členu zakona o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS, št. 30/86), revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Zakon o dedovanju (Ur.l. SRS, št. 15/76 in 23/78 - ZD) ne določa, da je revizija dovoljena. Od izrednih pravnih sredstev omenja le obnovo, pa še te ne dopušča, temveč napotuje stranke, da svojo pravico uveljavljajo v pravdi (224. člen ZD). Sklicevanje na ZPP v 163. členu ZD lahko zajema le postopek do pravnomočnosti, ne pa določb, ki jih zaradi narave postopka ni mogoče uporabiti, ne da bi se zakon, ki matično ureja določen postopek (nepravdni postopek na splošno in zapuščinski postopek posebej), o tem izrekel.
pogoji za veljavnost oporoke - oblike oporoke - pismena oporoka pred pričami - uveljavljanje neveljavnosti oporoke
Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je bil sedaj pokojni J. K. ob zapisu oporoke 6.2.1985 zaradi vinjenosti v takem duševnem stanju, da ni bil sposoben razumeti pomena in posledic zapisane listine. Ker je bilo ugotovljeno, da oporočitelj v trenutku zapisa sporne oporoke ni bil sposoben za razsojanje, sta sodišči prve in druge stopnje pravno pravilno zaključili, da njegova, to je sporna oporoka ni veljavna.
dedovanje na podlagi oporoke - oblika oporoke - pismena oporoka pred pričami
Pismen sestavek (listino), ki je bil sestavljen lahko tudi po glasnem nareku odvetnika, je oporočitelj podpisal. Sestavek (oporoka) je bil napisan v jeziku, v katerem je znal oporočitelj čitati in pisati. Za veljavnost pismene oporoke pa ni potrebno, da oporočitelj, ki zna čitati in pisati, listino (oporoko) res tudi prebere. Zato dejstvo, da oporočitelj, ki je sledil glasnemu nareku zapisa (oporoke), po končanem zapisu oporoke ni še enkrat prebral, ni odločilno. Oporoka je bila podpisana ob pristonosti dveh prič, ki sta bili lahko priči pri tovrstni obliki oporoke, obe priči sta bili sočasno prisotni in pred njima je oporočitelj tudi izjavil, da je v listini (oporoki) "zapisano tako, kot je želel". Na oporoki res ni pristavka, da se oporočni priči podpisujeta kot priči, vendar pa zaradi te pomanjkljivosti oporoka ni neveljavna. Kljub pomanjkanju tega zapisa sta namreč oporočni priči lahko izpolnili svojo vlogo, ki je le v tem, da sta potrdili avtentičnost oporočiteljevega podpisa in obstoj njegove izjave, da je sestavek, na katerega sta se kot priči podpisali, njegova oporoka, "v kateri je zapisano vse tako, kot je želel".
Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 3, 9.
dedovanje zaščitenih kmetij - splošni pogoji - dedni dogovor v nasprotju s prisilnimi predpisi
ZDKZ je predpis prisilne narave, ki ga mora sodišče upoštevati v vseh primerih, kadar je predmet dedovanja zaščitena kmetija. Taka narava navedenega predpisa izhaja iz njegovega 1. člena (ki določa, da se s tem zakonom ureja dedovanje kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev), še posebej pa iz 25. člena, ki določa, da se ta zakon uporablja za vse dediščine, katerih predmet je kmetijsko zemljišče oziroma kmetija, če je dedovanje uvedeno po uveljavitvi ZDKZ. Po določbi 3. odstavka 3. člena ZPP v zvezi z 9. členom ZDKZ in s 63. členom zakona o dedovanju (naprej ZD) pa sodišče ne sme dopustiti strankam razpolaganj, ki so v nasprotju s prisilnim predpisi (kar velja za dedne sporazume v takih primerih dedovanja).
pogodba o dosmrtnem preživljanju - pogoji za veljavnost pogodbe - razveza pogodbe - preužitkarska pogodba
Preužitkarska pogodba je vsebinsko podobna pogodbi o dosmrtnem preživljanju, zato je pravna praksa dopuščala, da se preužitkarske pogodbe razvezujejo po bistveno enakih pogojih, kot jih je določal 120. čl. ZD za pogodbe o dosmrtnem preživljanju (čl. 117 ZD).
Pravna presoja sodišča druge stopnje se opira na dejstvo, da oporočiteljica v času sestave obravnavane oporoke - po obličnosti pismene oporoke pred pričami v smislu 64.člena ZD - ni mogla brati, ker ni videla brati. Pravilna je razlaga sodišča druge stopnje, da je obravnavani pogoj za veljavnost pismene oporoke pred pričami - da namreč oporočitelj zna brati in pisati - treba razlagati tako, da oporočitelj lahko napravi pismeno oporoko pred pričami, če zna brati in pisati in tudi more to svoje znanje uporabiti. Neutemeljen je revizijski očitek, da je s tako razlago dodan nov pogoj za veljavnost oporoke, dodan k tistim pogojem, ki jih za pismeno oporoko pred pričami določa zakon (64.člen ZD).
ZD člen 32. Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 20.
zaščitena kmetija - izločitev v korist potomcev - premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izplačilo vrednosti izločenih del
Določilo 20. člena ZDKZ zgolj določa, da se izločenega deleža zapustnikovemu potomcu ne dodeli v naravi ampak mu mora vrednost deleža izplačati prevzemnik zaščitene kmetije. Vsa določila, ki so pomembna za ugotovitev temelja in višine izločitvenega zahtevka, pa vsebuje 1. odstavek 32. člena ZD, po katerem se izloči del, ki ustreza prispevku potomca k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja. Drugi odstavek istega člena pa določa, da izločeni del ne spada v zapuščino. Vprašanja, ki zadevajo izločitveni zahtevek zapustnikovega potomca, so za rešitev zapuščinskega postopka predhodnega to je prejudicialnega pomena. To vprašanje lahko reši zapuščinsko sodišče samo, kadar med dediči niso sporna dejstva, ki predstavljajo dejansko podlago izločitvenega zahtevka. Kadar pa so ta dejstva sporna, mora zapuščinsko sodišče napotiti dediča, ki izloča iz zapuščine svoj del, na pravdo (2. točka 1. odstavka 210. člena ZD). V pravdi se nato odloči o tem, ali je izločitveni zahtevek utemeljen in v kakšnem obsegu. Odločitev pravdnega sodišča o izločitvenem zahtevku predstavlja potrebno podlago zapuščinskemu sodišču za odločitev po 1. odstavku 20. člena ZDKZ, to je o tem, kakšen denarni znesek mora prevzemnik kmetije izplačati kot vrednost izločenega dela in v kakšnem roku.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobrovernost posesti
Glede na postavljeni tožbeni zahtevek bi morala tožeča stranka dokazati, da je njena posest zakonita, dobroverna in da traja z zakonom določeno dobo. Vsi navedeni pogoji bi morali biti izpolnjeni kumulativno. Iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč pa izhaja, da tožeča stranka vsaj dveh pogojev za priposestvovanje v redni priposestvovalni dobi ni izpolnila (za zavrnitev celotnega zahtevka bi zadoščala že ugotovitev, da manjka eden od zahtevanih pogojev). Posest tožeče stranke (ki je bila v določenih trenutkih dejanske oblasti nad stvarjo glede na obstoj veljavne oporoke morda res tudi zakonita) namreč ni bila dobroverna toliko časa, kot to določa zakon (deset let).
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS01768
ZZZDR člen 52. ZOR člen 117. ZDKZ člen 11, 21, 21/2, 24. ZD člen 107, 110.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - upravljanje skupnega premoženja - izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - neveljavnost pogodb - izpodbojnost - prenehanje pravice - pogoji za veljavnost izročitve in razdelitve - nestrinjanje z izročitvijo - izročeno premoženje kot darilo - dedovanje kmetijskih zemljišč - status kmeta
I. Pogodba, s katero en zakonec brez soglasja drugega zakonca razpolaga s stvarjo, ki sodi v njuno skupno premoženje, je lahko le izpodbojna in ne nična.
O nesoglasju pa ni mogoče govoriti, če gre za pogodbo, s katero je dogovorjen preužitek tudi za drugega zakonca in je ta zakonec pri sklenitvi navzoč ter pogodbo tudi podpiše. Razlog za strinjanje je sicer lahko zmota ali drugačna napaka volje, vendar je to mogoče uveljavljati le v rokih in pod pogoji, ki so za to določeni v zakonu o obligacijskih razmerjih (117. člen).
II. Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (ZDKZ, Ur.l. SRS, št. 26/73 -1/86) zahteva le to, da ima oseba, ki prevzame kmetijo, namen obdelovati jo (24. člen v povezavi z 21. členom in 11. členom). Pridobljeni status kmeta potrjuje ta namen. Po spremenjenem 2. odstavku 21. člena ZDKZ pa je lahko prevzemnik kmetije vsaka oseba, ki ima namen kmetovati tudi z osebnim delom, pa čeprav kot dopolnilno dejavnost. III. Izročilna pogodba se lahko sklene s katerimkoli potomcem. Omejitev na tiste dediče prvega dednega reda, ki bi v konkretnem primeru dedovali, velja le za soglasje po 107. členu ZD. Za soglasje pa zato, ker ti dediči ostanejo brez zapuščine. Če se potomci ne strinjajo z izročitvijo, se štejejo tisti deli premoženja, ki so bili izročeni, za darila, in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem. Velja torej domneva, da so bila darila dana dedičem ne glede na to, ali bi prevzemnik prišel v poštev kot dedič ali ne.
premoženjska razmerja med zakonci - posebno premoženje - skupno premoženje - vrednotenje deležev vsakega zakonca - premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev
Delež na skupnem premoženju (po členih 51/1 in 59 ZZZDR in 32 ZD) se lahko uveljavlja tudi le na delu premoženja, ki predstavlja določeno celoto, kadar je prišlo do povečanja le na tem delu. Povečanje vrednosti kot podlaga za ugotovitev deleža na skupnem premoženju, pa predstavlja tudi spremembo kulture parcele, ker se je njena vrednost nekajkrat povečala zaradi ureditve trajnih nasadov.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem zemljišču - delitev zapuščine - dedni dogovor
Dedni dogovor ima učinek sodne poravnave (primerjaj načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča SRS, z dne 21. in 22.12.1983 - Poročilo o sodni praksi VS SRS, št. II/83, str. 31).
pogodba o dosmrtnem preživljanju - preužitkarska pogodba - takojšen prenos lastnine - razveza pogodbe - neznosnost skupnega življenja
Pogodba o dosmrtnem preživljanju, čeprav se z njo stranki dogovorita npr.o skupnosti življenja, tedaj ne ustvarja strogo osebne obveznosti. Takšno stališče zakona je razumljivo, saj se na podlagi sklenjene in dalj časa izpolnjevane pogodbe o dosmrtnem preživljanju (v konkretnem primeru se je sporna pogodba izpolnjevala kar 16 let) oblikujejo tudi zapletena premoženjska razmerja in zato pogosto celo eksistenčni interes potomcev oz. zakonca prevzemnika premoženja ni nepomemben. Razveza pogodbe je tudi zato le skrajni ukrep, ne pa sankcija, ki bi bila v celoti odvisna od preživljančevega dojemanja svojega trenutnega položaja. Zato je zmotno stališče revidentov, da sodišče razveže sklenjeno pogodbo o dosmrtnem preživljanju, takoj ko ugotovi npr. le subjektivno neznosnost nadaljnjega skupnega življenja oz. neizpolnjevanje le nekaterih prevzetih obveznosti. Glede slednje kršitve pogodbe je potrebno vselej opredeliti njen pomen v primerjavi z ostalimi dajatvami, ki jih je preživljalec preživljancu nudil.
dedni dogovor - terjatev v tuji valuti - zamudne obresti
Ker je bil dogovor z dne 12.12.1983, na katerem temelji toženčeva obveznost, sklenjen v tujini v zvezi z zapuščinskim postopkom po tujem državljanu, kjer so bile predmet dedovanja predvsem hranilne vloge v šilingih, ni zakonitih ovir, da dobi tožnica svoj dogovorjeni delež v tuji valuti.
Tožnica pa je za čas zamude, ko je toženec brez utemeljenega razloga zavlačeval z izpolnitvijo svoje obveznosti preko deset let, upravičena do zamudnih obresti po obrestni meri, po kateri so se obrestovale devizne hranilne vloge na vpogled v ATS.
premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev - prispevek k ohranitvi zapustnikovega premoženja - sosporništvo - sodediči
I.Ni mogoče pritrditi revizijski graji uporabe materialnega prava, ko je bilo v izpodbijani sodbi kot podlaga za izločitveni zahtevek po 37. členu ZD/65 upoštevano, da je tožnik devet let skrbel za redno letno vzdrževanje sporne stanovanjske hiše in pri tem mdr. poskrbel tudi za vzdrževalna dela, ki so v sodbi posebej navedena.
II. Potomec, ki uveljavlja izločitveni zahtevek po 37. členu ZD/65 oziroma po 32. členu ZD/76 mora po materialnem pravu vložiti tožbo zoper vse sodediče, ki ne priznavajo brezpogojno utemeljenosti njegovega zahtevka, da se določen del zapuščinskega premoženja izloči iz zapuščine - in le zoper te sodediče, ne pa tudi zoper tiste, ki utemeljenost take njegove zahteve (v zapuščinskem postopku ali v zvezi z njim) brezpogojno priznavajo.