izročitev in razdelitev premoženja za življenja - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - spremenjene razmere
Pravno vprašanje, ali predstavlja sporna pogodba res pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ker je tožnica svojo obveznost do prvega toženca izpolnila že ob sklenitvi pogodbe (4.6.1992) glede na naravo tega spora ni pravno odločilno, ker se po sodni praksi preužitkarske (izročilne) pogodbe lahko razvezujejo iz enakih razlogov kot pogodbe o dosmrtnem preživljanju (torej po določilu 120. člena ZD). Vendar pa dejansko stanje kot je bilo ugotovljeno na drugi in prvi stopnji tudi po presoji revizijskega sodišča ni utemeljevalo razveze sporne pogodbe, kot sta to pravilno zaključili že sodišči nižjih stopenj. Namreč spredaj navedene predpostavke za razvezo pogodbe niso bile podane, ker tožnica kot je bilo ugotovljeno ni dokazala, da bi postalo skupno življenje pravdnih strank neznosno iz razlogov na strani prvega toženca in njegove partnerke, in prav tako ne, da bi prvi toženec ne izpolnjeval s pogodbo prevzetih obveznosti. Torej v obravnavanem primeru ugotovljene okolnosti niso utemeljevale zaključka, da je skupno življenje pravdnih strank omajano do take mere, da je postalo njuno skupno življenje neznosno ali da bi prvi toženec kršil sklenjeno pogodbo (z neizpolnjevanjem svojih obveznosti).
ZDKG člen 26. Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 3, 3/1.
zaščitene kmetije - pogoji za določitev statusa zaščitene kmetije
Ker je dedovanje zaščitene kmetije bilo uvedeno pred uveljavitvijo ZDKG, o njem pa ni bilo pravnomočno odločeno do uveljavitve tega zakona, se glede na določbo 26. člena ZDKG status kmetije presoja po določbah ZDKZKG.
Po določilu 117. člena zakona o dedovanju (ZD) je pogodba, s katero se en pogodbenik zaveže, da bo do smrti preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega in v kateri drugi pogodbenik izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja kot dediščino, pogodba med preživljavcem in preživljancem o odplačni odtujitvi njegovih nepremičnin, katerih izročitev pa je odložena do njegove smrti (pogodba o dosmrtnem preživljanju). Takega značaja je po določilu šestega odstavka istega člena tudi pogodba, s katero se proti obljubi dediščine dogovori skupnost življenja ali skupnost premoženja ali da bo en pogodbenik skrbel za drugega in ga varoval, mu obdeloval posestvo in po njegovi smrti oskrbel pogreb ali kaj drugega v istem namenu. Preužitkarska (tudi izročilna) pa je po sodni praksi pogodba, s katero pogodbenika dogovorita medsebojne obveznosti podobno kot so urejene s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, le da je izročitev premoženja izvršena že ob sklenitvi pogodbe. Vse te pogodbe so odplačne. Odplačna je po pravilnih zaključkih sodišč druge in prve stopne tudi "darilna" pogodba, ki sta jo pravdni stranki sklenili 17.5.1975. Toda ta pogodba tudi po presoji revizijskega sodišča ne predstavlja izročilne (preužitkarske) ali pogodbe o dosmrtnem preživljanju kot sta to pravilno zaključili nižji sodišči. Naveden materialnopravni zaključek sodišč nižjih stopenj o pravni naravi sporne pogodbe je pravilen zato, ker ima podlago v ugotovljenem dejanskem stanju. Namreč iz ugotovitev nižjih sodišč izhaja, da je tožnica prepustila toženki v last 1/4-inko (to je polovico svojega polovičnega soslastninskega deleža) v hribovitem svetu ležeče kmetije zato, da je s tem poplačala toženkino dolgoletno delo na posestvu.
Po določbi prvega odstavka 400. člena ZPP se lahko vloži revizija zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan. S sklepom prvega sodišča o prekinitvi zapuščinskega postopka in napotitvi na pravdo ter sklepom drugega sodišča o zavrnitvi pritožbe in potrditvi takega sklepa zapuščinski postopek ni pravnomočno končan, temveč le prekinjen (določba 210. člena Zakona o dedovanju). Pravilni so tudi nadaljnji razlogi obeh nižjih sodišč, da revizija v zapuščinskem postopku ni dovoljena. Zapuščinski postopek je po svoji naravi nepravdni postopek, za slednjega pa glede na določbo 34. člena Zakona o nepravdnem postopku velja, da revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Zakon o dedovanju v zapuščinskem postopku ne predvideva revizije.
ZD člen 2, 8, 125, 125/1.ZDen člen 78, 78/1, 78/2.
predmet dedovanja - oporočno razpolaganje - dedna sposobnost - dedna pravica ni podedljiva - uvedba dedovanja denacionaliziranega premoženja - prehod zapuščine denacionaliziranega premoženja
Predmet dedovanja so stvari in pravice, ki pripadajo posameznikom (2.čl. ZD), toda z omejitvijo, da gre za pravice, ki so v pravnem prometu, ne pa za pravice, ki so vezane na osebo zapustnika in z njegovo smrtjo prenehajo. To velja tudi za dedno pravico. Dedičevo upravičenje glede dediščine je vezano na čas življenja dediča in ni v pravnem prometu. Zato ne more biti predmet niti pogodbenega, niti oporočnega razpolaganja.
dedovanje na podlagi oporoke - pogoji za veljavnost oporoke - neveljavnost oporoke - oblike oporoke - pismena oporoka pred pričami - zvijača
Za zvijačo v zvezi s sestavljanjem oporoke gre, ko kdo hote izzove ali pušča v zmoti oporočitelja.
Pravilna je ugotovitev, da je obravnavana oporoka veljavna, saj zakonske določbe o navzočnostih dveh prič pri sestavi pismene oporoke (prvi odstavek 64. člena ZD) ne gre razlagati tako, da navzočnosti ni, če se kakšna izmed prič v nekem manjšem prostoru (kuhinji) ne nahaja prav pri mizi ampak nekoliko oddaljena, pač pa sliši (v tem primeru celo, kaj se je zapisalo), kaj izjavi oporočitelj in če potem (stoje) podpiše oporoko. Ože navzočnosti ni mogoče razlagati.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza preužitkarske pogodbe - neznosno skupno življenje - neizpolnjevanje obveznosti - spremenjene razmere
Ker sta v tem primeru pravdni stranki sklenili preužitkarsko pogodbo (imenovano tudi izročilno), ki ni urejena v pozitivnem pravu, po ustaljeni sodni praksi pa se za urejanje pravnih razmerij med strankami izročilne pogodbe uporabljajo ustrezna določila zakona o dedovanju, je omenjeni materialnopravni preizkus terjal oceno ali je bil spor pravilno rešen po določbah 120. oziroma 121. člena zakona o dedovanju (naprej ZD). Tako se pogodba razveže po določilu drugega odstavka 120. člena ZD v primeru, če pogodbenika živita skupaj, pa se njuno razmerje tako omaje, da postane skupno življenje neznosno; po določilu tretjega odstavka istega člena pa lahko zahteva razvezo pogodbe vsaka stranka, kadar druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti. Po določilu prvega odstavka 121. člena ZD pa je možna razveza pogodbe tudi v primeru, če se po njeni sklenitvi razmere tako spremenijo, da postane izpolnitev pogodbe znatno otežkočena (če se razmere med strankama ne uredijo znova).
ZTLR člen 25, 25/1, 25/5.ZZZDR člen 51.ZD člen 32.
pridobitev lastninske pravice - načini pridobitve - gradnja na tujem svetu - skupno premoženje
Po oceni revizijskega sodišča sta sodišči druge in prve stopnje izhajali iz zmotnih materialnopravnih izhodišč, da prihajajo v poštev za razsojo spora le določene norme zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR), zaradi česar nista ugotovili vseh pravno odločilnih dejstev, ki so bila nujna za pravilno presojo spornega razmerja. Navedena pomanjkljivost presoje se kaže v dveh smereh in sicer prvič v tem, da sta zmotno razlagali določilo 1. odstavka 25. člena ZTLR brez povezave s 5. odstavkom istega člena, (ki govori o času, v katerem lahko lastnik zemljišča uveljavi pravico izbire), pri čemer sta sicer pravilno ugotovili, kaj je tožnica izjavila o namenih gradnje, nista pa ocenili, kakšna je bila resnično izjavljena volja tožnice (ker nista ocenili njene izjave še v smeri, na katero opozarja revizija in ko se sklicuje na pomen splošno znanih izjav staršev, kadar govorijo, da delajo za otroke); drugič pa v tem, ker sta izhajali iz ugotovitve, da ZTLR ureja vse načine pridobitve lastninske pravice, čeprav predvsem pridobitev skupne lastnine urejajo tudi drugi predpisi (Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, 32. člen zakona o dedovanju), ob uporabi katerih obstaja bogata sodna praksa (po kateri je v ožjih družinskih in gospodarskih skupnostih pridobljeno premoženje načeloma skupno, kadar so podane običajne predpostavke: skupno življenje, pridobivanje premoženja z delom, zaslužkom itd.).
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13.ZD člen 59, 64.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - pogoji za veljavnost oporoke - oporočna sposobnost - pismena oporoka pred pričami
Če tožnik izpodbija oporoko po dol. 64. člena ZD zaradi tega, ker pokojnik ni znal brati in pisati in zaradi tega, ker je bil zaradi nastalega duševnega stanja oporočno nesposoben, mora sodišče raziskati obe okoliščini. Sodišče, ki ugotovi, da je bil pokojni pismen in zavrne tožbeni zahtevek, ne oceni pa dokazov v zvezi s trditvijo o oporočni nesposobnosti, stori bistveno kršitev po 354/II-tč.13 ZPP, ker sodba nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih.
Dedni dogovor je pogodba obligacijskega prava. Odstop dednega deleža sodediču prav tako pomeni pogodbo civilnega prava in ne dedne izjave. Pravni režim dedne izjave (nepreklicnost) velja zgolj za sprejem dediščine in ne za nadaljnje razpolaganje z dednimi deleži (glej načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča SR Slovenije z dne 21. in 22.12.1987, Poročilo o sodni praksi št. 2/87, str. 22).
Obligacijskopravno razmerje med dediči, ki so tak sporazum sklenili, nastane že s trenutkom sklenitve sporazuma in podpisom tega sporazuma pred sodiščem, ne pa šele s trenutkom izdaje deklaratornega sklepa o dedovanju. Pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča SRS, prav tako z dne 21. in 22.12.1987 (Poročilo o sodni praksi Vrhovnega sodišča SRS, št. II/87, str. 12): "Okoliščine, ki so nastopile potem, ko je bila darilna pogodba sklenjena, za veljaven nastanek obveznosti nimajo nobenega vpliva. Zato zaradi njih prizadeta stranka ne more zahtevati razveljavitve pogodbe, kot da je bila ta sklenjena v zmoti, ker zaradi tega pogodba ni izpodbojna (111. člen ZOR).
Pravna podlaga darilne pogodbe je v neodplačni naklonitvi neke premoženjske koristi v korist obdarjenca, kar je lahko pogojeno z različnimi motivi (nagibi). Nagib je zato lahko tako pomemben, da darila brez njega ne bi bilo in s tem postane del pravne podlage darilne pogodbe.
Če je zaradi pozneje nastalih okoliščin odpadla podlaga pravnega posla (1. odst. 51. čl. ZOR), je s tem posel prenehal veljati. Kar sta stranki v izvrševanje pogodbe dali ali prejeli, imata pravico zahtevati nazaj oz. sta to dolžni vrniti (4. odst. 210. čl. ZOR).
Zato ni mogoče zahtevati razveljavitve pogodbe, ker le-ta preneha veljati, pač pa je mogoče zahtevati le vrnitev darila."
V sklenjeni pogodbi prevladujejo elementi pogodbe o dosmrtnem preživljanju tako, da za presojo njenih učinkov pridejo v poštev tudi določila Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 23/78, v nadaljevanju ZD), kot to ugotavlja tudi revizija, vendar le za presojo tistih učinkov, ki jih stranki s pogodbo nista izrecno predvideli (10. člen Zakona o obligacijskih razmerjih). Pravdni stranki (pogodbenika) sta se izrecno dogovorili (1. odstavek 8. člena pogodbe), da ima tožnik pravico zahtevati razvezo pogodbe že v primeru zamude plačila dveh zaporednih mesečnih obrokov. To pogodbeno določilo je predstavljalo materialnopravno podlago odločitev sodišč prve in druge stopnje o tožbenem zahtevku, ki je temeljil na trditvi, da toženec svoje obveznosti iz navedene pogodbe ni izpolnjeval.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - spremenjene razmere - sprememba naturalne oskrbe v denarno rento
Zaradi spremenjenih razmer ni več mogoče, da bi toženec obveznosti izpolnjeval v naravi, kakor jih je prevzel. Tožnica pa je do oskrbe upravičena. Če je ne more dobiti v dogovorjeni naturalni obliki, je utemeljen njen zahtevek, da se spremeni v denarno rento (2. odst. 121.čl. Zakona o dedovanju).
nepopolna vloga - zavrženje nepopolne vloge - pristojnost za zavrženje tožbe - dednopravni zahtevki po pravnomočnosti sklepa o dedovanju - pravda ob pogojih za obnovo postopka
Okrajno sodišče je smelo zavreči vlogo tožeče stranke ne glede na to, da je med postopkom označila vrednost spornega predmeta v znesku 3.680.000,00 SIT. Nerazumljivo vlogo zavrže tisto sodišče, ki to vlogo prejme oz. ki to vlogo po 109. členu ZPP obravnava. Vrednost spornega predmeta in s tem stvarna pristojnost sodišča sta pomembni šele tedaj, ko sodišče popravljeno vlogo sprejme kot popolno in po tožbi začne teči pravdni postopek.
Po preteku 5 let od dneva, ko je postala odločba pravnomočna, obnove zapuščinskega postopka ni več mogoče predlagati (in tako tudi ne vložiti tožbe na podlagi 224. člena Zakona o dedovanju), razen v izjemnih primerih.
premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev - neupravičena pridobitev
Na podlagi neupravičene pridobitve bi tožnik lahko zahteval le nadomestilo vrednosti vlaganj v sporno premoženje (210. člen Zakona o obligacijskih razmerjih). Ker pa je tožnik v tožbi zahteval ugotovitev solastninskega deleža in izločitev tega deleža iz zapuščine, neupravičene pridobitve ni mogoče obravnavati v okviru postavljenega tožbenega zahtevka (2. člen ZPP).
V primeru, ko zapustnik z oporoko razpolaga tudi s premoženjem iz 32. člena Zakona o dedovanju (Ur.l. SRS, št. 15/76 in 23/78, v nadaljevanju ZD), je potrebno upoštevati vse okoliščine primera.
Upoštevati je predvsem treba, da je oporočni dedič praviloma dobroverni pridobitelj. Še posebej to velja tedaj, ko zapustnik v oporoki sicer potomca, ki je pridobival skupaj z njim, ne določi za dediča, vendar pa njegovo delo upošteva na drugačen način.
odpoved dediščini - nepreklicnost izjave - napotitev na pravdo
Če dedič pred koncem zapuščinske obravnave spremeni svojo izjavo o odpovedi dediščini in je med dediči spor o tem, kakšna izjava velja, napoti sodišče stranke na pravdo.
Ob upoštevanju dejanskih ugotovitev sodišč druge in prve stopnje, da je bila sporna oporoka zapisana dne 6.1.1978, da jo je oporočitelj lastnoročno podpisal in da listina z dne 6.1.1978 tudi sicer vsebuje vse elemente, ki so po 64. členu zakona o dedovanju potrebni za veljavnost pismene oporoke pred pričami, je bil tožbeni zahtevek tožeče stranke materialnopravno pravilno kot neutemeljen zavrnjen.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS03032
ZTLR člen 36.ZD člen 132. ZPP (1977) člen 201.
pridobitev lastninske pravice - pridobitev dediščine - prehod zapuščine na dediče - enotno sosporništvo - solastniki
V zapuščino sodi vse, kar je imel umrli v času smrti kot svoje premoženje. To pomeni, da z zapustnikovo smrtjo postanejo njegovi dediči subjekti vseh pravic in obveznosti, ki so pripadale zapustniku. Zapuščina tako tudi za trenutek ni brez pravnega subjekta. Iz navedenega pa sledi, da je s smrtjo tožničinega očeta Š.D. - M. lastništvo spornih nepremičnin prešlo na njegove dediče po samem zakonu. Nepopoln deklaratoren sklep o dedovanju, izdan v zapuščinskem postopku po pokojnem tožničinem očetu, ki ni deklariral vseh zapustnikovih nepremičnin in zaradi česar zemljiškoknjižno stanje ni bilo v celoti vzpostavljeno, zato na njihov lastninski položaj ni mogel vplivati. Kot je bilo zgoraj poudarjeno, je za prehod lastništva pomemben trenutek zapustnikove smrti, ne pa ugotovitveni sklep sodišča, saj bi v primeru, če sklep o dedovanju sploh ne bi bil izdan, ali če bi bil nepopoln, ostala zapuščina ali njen del brez lastnika.
Vsak od tožencev je vpisan v zemljiško knjigo kot solastnik spornih nepremičnin s svojim alikvotnim delom. V enakem obsegu je deljiv tudi njihov pravni interes v pravdi. Zato niti ni bilo potrebno, da bi bili s tožbenim zahtevkom, po katerem so dolžni izstaviti tožnici veljavno zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo lahko vpisala v zemljiško knjigo, do višine svojih solastninskih deležev, toženi vsi hkrati kot nujni sosporniki. Pravnomočnost izpodbijane sodbe tako učinkuje le med strankami te pravde, zoper ostala dva solastnika pa spor še vedno obstaja. Ali je bila odločitev o ločenem obravnavanju tožbenega zahtevka zoper ostala dva solastnika ekonomična ali ne, je stvar tožnice (in sodišča), vsekakor pa s tem ni bil prizadet pravni interes tretjega toženca.
Rok za uveljavljanje nujnega deleža v primeru, ko ni bilo oporoke, znaša 3 leta od prednikove smrti. Med pravdnima strankama ni spora o tem, da je tožnica šele z vlogo z dne 7.4.1988, ki je prispela na sodišče 8.4.1988, zahtevala nujni dedni delež po očetu. Nadalje ni sporno, da je njen oče umrl 16.5.1984. Ker je tožena stranka ugovarjala zastaranje, je sodišče najprej moralo odgovoriti na vprašanje, ali je med obema datumoma, to je med prednikovo smrtjo in tožničino vlogo, poteklo več kot 3 leta ali ne. Ko je ugotovilo, da je 3-letni rok potekel, je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek.
dednopravni zahtevki po pravnomočnosti sklepa o dedovanju - pozneje najdeno premoženje - zastaranje pravice zahtevati zapuščino - dediščinska tožba -italijanska pokojnina - pobot - splošni pogoji - naročilo (nalog)
V tem primeru gre za to, da ima toženec že v rokah predmet zapuščine - pokojnino, čeprav kot tožnikov pooblaščenec za njeno urejanje. Zato je tožnik ubral pravilno pot, da je v pravdi (ki navsezadnje nudi večje procesno varstvo kot zapuščinski postopek) uveljavljal svojo pravico. Gre za tako imenovano dediščinsko tožbo, ki je sicer zakon o dedovanju ne ureja posebej, jo pa domneva, ko v 141. členu določa zastaralni rok za pravico zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič.