zakoniti dedič - obstoj izvenzakonske skupnosti - dalj časa trajajoča življenjska skupnost - poroka po verskih običajih
Smisel določb drugega odstavka 10. člena Zakona o dedovanju je v izenačitvi pravnih položajev zakoncev in tistih oseb različnega spola, ki sta živela v skupnosti z enakimi atributi kot jih ima tipična zakonska zveza, z edino izjemo, da razmerje ni bilo formalizirano s sklenitvijo zakonske zveze.
Verska poroka nima pravnih učinkov sklenitve zakonske zveze.
izločitve iz zapustnikovega premoženja - izločitev v korist potomcev - skupno življenje z zapustnikom
Razlaga, po kateri bi za skupno življenje med potomcem in zapustnikom štela tudi vsakodnevna skrb in ne le bivanje na istem naslovu, nasprotuje določbi 32. člena ZD.
dedna pravica - zunajzakonska (izvenzakonska) skupnost - prenehanje zunajzakonske (izvenzakonske) skupnosti
Za dedovanje na podlagi zakona pridejo v poštev osebe, ki so z zapustnikom v določenem razmerju. Najpomembnejši razmerji sta sorodstvo in zakonska zveza. Ker je zunajzakonska skupnost tudi na dednem področju izenačena z zakonsko zvezo, je odločilno prav zadnje obdobje pred smrtjo enega od zakonskih ali zunajzakonskih partnerjev. Razlogi obeh sodišč o pomembnosti zadnjega obdobja pred zapustničino smrtjo so jasni in temeljijo na izrecni določbi prvega odstavka 22. člena ZD, po kateri zakonec sploh nima dedne pravice, če je bila zakonska zveza z zapustnikom razvezana ali razveljavljena. Razlog za tako zakonsko ureditev je v dejstvu, da med njima ni več tistega razmerja, zaradi katerega je bila sploh določena dedna pravica preživelemu zakoncu. Prenehanje zunajzakonske skupnosti pred smrtjo enega od partnerjev ima enake posledice kot razveza zakonske zveze. Preživeli zunajzakonski partner ob smrti svojega bivšega partnerja nima dedne pravice.
dedna nevrednost - dolžnost preživljanja kot pravni standard - odtegnitev potrebne pomoči - dedovanje starša po otroku
Sodišče druge stopnje je pravilno določilo vsebino pravnih standardov "pregrešitve zoper v zakonu določeno dolžnost preživljanja" in "odtegnitve potrebne pomoči". Pojma je sicer treba uporabljati restriktivno, toda ob dejstvu, da toženec ne le, da ni izpolnil svoje moralne dolžnosti nudenja pomoči svojemu sinu v času njegovega življenja, temveč je opustil tudi zakonsko dolžnost njegovega preživljanja, ni razloga za dvom o tem, da toženec ni vreden, da bi dedoval po svojem sinu. To še zlasti ob upoštevanju stopnje kršitve in časovnega obdobja kršitve, volje kršitelja in posledic za zapustnika.
zahteva za varstvo zakonitosti - odpoved dedovanju - uveljavljanje dednih pravic v pravdi
Tožnica je v zapuščinskem postopku izjavila, da nima nobenih zahtevkov iz tega postopka. Takšna izjava predstavlja odpoved dedovanju in je nepreklicna. Svoje dedne pravice zato ne more več uveljavljati v pravdi.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg zapuščine - izločitev iz zapuščine v korist potomcev - prispevek potomca k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja - denarna terjatev do zapuščine
Čeprav je pravica zapustnikovega potomca, da se iz zapuščine izloči del, ki ustreza njegovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi zapustnikovega premoženja, definirana kot zahtevek, ni sporno, da je to absolutna pravica. Zato podrejenega (denarnega) zahtevka, četudi temelji na isti dejanski podlagi (na istem historičnem dogodku) kot primarni zahtevek, ni mogoče obravnavati kot zahtevek iz naslova pravice do izločitve alikvotnega dela zapustničinega premoženja. Značilnost tega zahtevka je namreč, da potomcu pripada delež na vsaki posamezni premoženjski pravici, ki jo je imel zapustnik ob smrti. Temu ustrezen je zato tudi zahtevek, s katerim potomec uveljavlja pravico iz 32. člena ZD. Glasi se na izločitev alikvotnega deleža na zapustnikovem premoženju, ne pa na ugotovitev denarne terjatve do zapuščine.
sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju - ničnost - nemožnost izpolnitve
V tožbi zatrjevano dejstvo, da je v sporazumu navedena nepremičnina v zemljiški knjigi vknjižena kot "družbena lastnina", v konkretnem primeru ne predstavlja ničnostnega razloga zaradi nemogočega predmeta obveznosti v smislu določb 47. člena ZOR.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS09939
.
pravica stranke do izjave v postopku - dokaz z izvedencem - pravilo o dokaznem bremenu
Pri dokaznem predlogu z izvedencem mora stranka sama določno navesti, kaj s tem dokazuje ter kako bo izvedba tega dokaza vplivala na rezultat postopka. Če dokazni predlog ni ustrezno substanciran, odsotnost strankine aktivnosti ne more nadomestiti sodišče, saj bi s tem kršilo razpravno načelo.
V revizijskem postopku aktualna odločitev sodišč prve in druge stopnje ni oprta na pravila odločanja po prostem preudarku (216. člen ZPP), temveč na pravila o dokaznem bremenu (215. člen ZPP). Tožnika glede na sprejeto dokazno oceno nista dokazala, da bi njun lastninski delež na kegljišču presegal 1/5.
davek na dediščino – prvi dedni red – dedovanje na podlagi vstopne pravice
Tožniki sicer niso dediči zapustnice, pač pa so dediči prvega dednega reda po očetu, zunajzakonskem partnerju zapustnice, ki jo je preživel. Ker pa je oče tožnikov umrl pred koncem zapuščinskega postopka po svoji zunajzakonski partnerici, so tožniki dediči prvega dednega reda za delež svojega očeta v zapuščinskem postopku po zapustnici.
Za veljavnost ustne oporoke potrebne izredne razmere so v tem, da v trenutku, ko se je oporočiteljica odločila za izjavo poslednje volje, zaradi bolezni in nepokretnosti ni mogla pisati in se podpisati ter tako napraviti pisne oporoke.
ZPP člen 44, 44/2, 44/3, 367, 367/2, 377.ZD člen 32.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela odločitve zavrženje revizije - izločitev iz zapuščine - pravna narava tožbenega zahtevka
Tožbenemu zahtevku za izločitev deleža, ki naj bi pripadal materi tožnic (zaradi vlaganja njenega premoženja v zapustnikovo premoženje), je bilo ugodeno le glede ene od nepremičnin (in ne v deležu glede vseh, ki so bile predmet zahtevka). Zato vrednosti izpodbijanega dela sodbe tudi posredno (po razmerju med tožbenim zahtevkom in deležem, ki je sporen v revizijskem postopku) ni mogoče ugotoviti. Izostanek navedbe vrednosti izpodbijanega dela sodbe pritožbenega sodišča zato pomeni, da sta reviziji v delu, s katerim izpodbijata del sodbe, ki se nanaša na odločitev o tožbenem zahtevku za izločitev deleža, ki naj bi pripadal materi tožnic, nepopolni. Take revizije pa sodišče zavrže brez vračanja v popravo (o tem izčrpno razlogi pravnega mnenja VS RS z dne 26.6.2002, Pravna mnenja I/2002, str. 19).
oblika oporoke - oporoka pred pričami - kdo je lahko priča
Člen 64 ZD ne zahteva, da bi oporočni priči morali poznati zapustnika. Takšne procesne zahteve pa iz določb ZD ni mogoče ugotoviti niti z ostalimi metodami razlage.
Smrt prevzemnika iz obravnavane izročilne pogodbe ne pomeni tako spremenjenih razmer, da bi to v smislu prvega odstavka 121. člena ZD utemeljevalo razvezo izročilne pogodbe, saj je upiranje tožnice prehodu obveznosti na prevzemnikovega dediča neutemeljeno.
spor o pristojnosti - zapuščinski postopek - krajevna pristojnost - prebivališče zapustnika
Kriteriji za krajevno pristojnost iz 177. člena ZD se uporabljajo sukcesivno, se pravi, uporabi se vsak naslednji, če ni uporaben prejšnji. Na prvem mestu je tako kriterij prebivališča zapustnika v naši državi, torej njegov domicil. Šele če tega ni v naši državi, pridejo v poštev merila po kraju zapuščine oziroma pretežne zapuščine in končno, če te ni v naši državi, se določi pristojnost po odredbi sodišča.
ZNZGP člen 7a. Uredba o izvajanju zakonov in drugih zveznih pravnih predpisov na ozemlju, na katerega se je razširila civilna uprava FLRJ člen 6, 6/6. Zakon o dedovanju FLRJ. Uredba o nadzorstvu nad prometom z nepremičninami (1948). Navodilo za prenos lastninske pravice na nacionaliziranih nepremičninah tujih državljanov, tujih ustanov ali tujih zasebnih ali javnopravnih oseb (1948).
nacionalizacija nepremičnin tujih državljanov - cona B STO - optanti - lastninska pravica na nepremičnini - originarna in derivativna pridobitev lastninske pravice - dedovanje
V obravnavanem primeru je bila tožničina babica G. G. (11.11.1902 - 9.10.1971) lastnica spornih nepremičnin in je bila vpisana v zemljiški knjigi. Tožnica trdi, da je po njeni smrti nepremičnine dedoval njen sin in tožničin oče A. B. (25.4.1925 - 18.9.1972), po njegovi smrti pa jih je podedovala tožnica. Toda ta trditev je zmotna. Dedovanje ni originaren način pridobitve lastninske pravice, čeprav zapuščina že v trenutku smrti po samem zakonu preide na dediče (35. člen prejšnjega Zakona o dedovanju, Uradni list FLRJ, št. 20/55 in 42/65, pa tudi 128. člen sedaj veljavnega Zakona o dedovanju, Uradni list SRS oziroma RS, št. 15/76-67/2001). Taka ureditev določa le trenutek prehoda lastninske pravice in s tem sistem ipso iure pridobitve zapuščine za razliko od sistema t.i. ležeče zapuščine. Pri dedovanju gre sicer za univerzalno pravno nasledstvo, način pridobitve pa je še vedno derivativne narave, saj se izvaja iz lastninske pravice zapustnika. Zato bi tožnica lahko postala dedinja, če bi prej postal lastnik spornih nepremičnin njen pokojni oče, kar pa se ni zgodilo. Sodišče ni izdalo ustreznega sklepa o dedovanju niti njej, niti njenemu očetu, ker je že v zapuščinski zadevi po pokojni G. G. in A. B. Okrajno sodišče v Kopru pod opr. št. O 50/72 in O 388/75 ugotovilo, da je bila zapustnica G. G. sicer lastnica nepremičnin, a so bile te nacionalizirane ter je postopek ustavilo, ker niti zapustnica G. G. niti A. B. nista imela drugega premoženja.
ZTLR člen 15, 15/1, 15/4, 16, 16/1, 43.ZD člen 132, 145, 145/1.ZOR člen 210, 219.ZPP člen 13, 206, 206/1-1.
varstvo lastninske pravice - izpraznitev stanovanjske hiše - solastnina - skupna lastnina - dedovanje - ugotovitev velikosti dednih deležev solastnikov - predhodno vprašanje - plačilo uporabnine - uporaba tuje stvari - višina uporabnine
Pravdni stranki sta kot dediča že solastnika oz. skupna lastnika stanovanjske hiše, čeprav deleži še niso določeni. Dokler obstaja solastnina oziroma skupna lastnina sporne hiše in dokler solastnina stvari ni razdeljena, noben od solastnikov ne more zahtevati, da sam uporablja nepremičnino, drugi solastniki pa morajo uporabo nepremičnine opustiti.
Odločitev o plačilu uporabnika za uporabo (delno) tuje stvari ni mogoča, dokler niso ugotovljeni deleži posameznih solastnikov na sporni nepremičnini. Vprašanje deležev na hiši je torej predhodno vprašanje, ki ga bo potrebno rešiti pred odločanjem o plačilu uporabnine zaradi nastanka koristi na eni strani in prikrajšanja na drugi.
Zatrjevane zmote zapustnika pri sestavljanju oporoke ni mogoče utemeljevati s pričakovanjem dedičev, kakšna naj bi bila vsebina oporoke. Jasni in nedvoumni zapisi v oporočnem tekstu pa že po naravi stvari ne napotujejo na morebitno raziskovanje prave zapustnikove volje.