zahteva za varstvo zakonitosti - odgovornost za zapustnikove dolgove - smrt zapustnika
Odgovornost dediča za zapustnikove dolgove kot ena od pravnih posledic, ki izhajajo iz ZD oziroma pridobitve dedne pravice in lastnosti dediča, nastane v času smrti zapustnika. Trenutek smrti je zato tisti čas, ki je odločilen za presojo razmerja med vrednostjo aktive in pasive zapustnikovega premoženja.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - načelo kontradiktornosti - možnost obravnavanja pred sodiščem - pravica do izjave v postopku - zaslišanje oporočnih prič
Če sodišče izvede dokaz z zaslišanjem le ene oporočne priče, ki jo je predlagala tožena stranka, ne pa tudi priče, ki jo je predlagala tožeča stranka, krši pravico do enakosti pred zakonom, saj bi lahko glede na nasprotujoče si trditve strank obe priči izpovedali glede dejstva, ali je oporočitelj podpisal oporoko v prisotnosti obeh oporočnih prič.
Besedilo oporoke je dovolj jasno, da je mogoče zapustnikov namen spoznati že iz njega samega. To, da je v oporoki dvakrat omenjena hiša, za katero sta se zapustnik in toženka takrat pogajala, ne izključuje in ne omejuje bistvenega – da se je zapustnikova volja nanašala na vse („posvetno“ - se pravi tuzemsko) premoženje. Omemba hiše (ki nikoli ni postala premoženje zapustnika in toženke – na koncu sta namreč kupila hišo na Bledu) je samo ponazoritvena in v oporoko ne vnaša nejasnosti, ki bi narekovala ugotavljanje oporočiteljevega namena iz dejstev in okoliščin, ki niso razvidna iz same oporoke.
V razlogih pravnomočne sodbe omenjena skladnost mnenja v postopku določenega izvedenca z mnenjem pred pravdo po tožeči stranki angažirane izvedenke nima za posledico kršitve določb pravdnega postopka, saj je slednje upoštevno kot del strankinih navedb; glede na mnenji dveh pred pravdo po tožencu angažiranih izvedencev pa se navedbe obeh strank v tem delu izkažejo celo za skladne.
V sporu zaradi obsega zapuščine so dediči nujni sosporniki. Če tožnik proti nekaterim dedičem umakne tožbo, ni (več) tožena prava stranka. Konvalidacija pomeni le "ozdravitev" tiste napake, zaradi katere bi bila pogodba sicer neveljavna. Pomeni torej neveljavnost pogodbe, ne pa tudi pridobitve lastninske pravice. Zaradi izostanka navedb o pridobitnem načinu je bila tožba z zahtevkom, da zemljišče ne spada v zapuščino in s tem povezanim dajatvenim zahtevkom, nesklepčna.
Dejanska ugotovitev, da je zapustnica odplačala tožničino pomoč z dolgoletnim kuhanjem, s pridelki, darili, tudi denarnimi itd. pomeni, da ni mogoče zaključiti, da bi tožnica s svojo pomočjo materi prispevala k ohranitvi njenega premoženja. (Izločitveni zahtevek po 32. členu ZD je zato neutemeljen).
izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost – pogoji za dedovanje – obstoj ekonomske skupnosti
Tožnica je ohranila dom in bivanjsko samostojnost v svojem stanovanju, čeprav s preselitvijo k očetu tožencev ne bi izgubila nepremičnine ali utrpela kakršnegakoli ekonomskega prikrajšanja (temveč kvečjemu nasprotno), enako pa je veljalo obratno tudi za očeta tožencev – kar posledično nujno izključuje tudi obstoj z načinom bivanja povezanih elementov ekonomske skupnosti, medtem ko kakšni drugi pravno relevantni elementi za njeno morebitno vzpostavitev niso bili ugotovljeni.
veljavnost oporoke - napake v obliki oporoke - oporočna sposobnost - oporoka pred pričami
Trditve tožnikov v postopku na prvi in drugi stopnji o oporočiteljičinem poznejšem spreminjanju oziroma popravljanju sporne oporoke z lastnoročnimi posegi vanjo, izključujejo ne le dvom o njeni seznanitvi z vsebino pismene oporoke pred pričami in o pristnosti njenega podpisa, temveč tudi dvom o obstoju revizijsko problematiziranega namena testiranja (animus testandi) oporočiteljice.
nujni delež - sklepčnost tožbe - prikrajšanje nujnega deleža - dedovanje - vrnitev darila - dajatveni in oblikovalni zahtevek - izračunanje nujnega deleža - zmanjšanje oporočnih razpolaganj - vrednost zapuščine - obračunska vrednost zapuščine - razpoložljivi del zapuščine
Pravila iz 28. člena ZD za izračun nujnega deleža terjajo ustrezno trditveno podlago, ki je tožnica ni zmogla. Pri prikrajšanju nujnega deleža je tožbeni zahtevek oblikovalne in/ali dajatvene narave, saj je treba zahtevati vrnitev darila v samo zapuščino. Ker iz tožbenih trditev ni izhajala pravna posledica, ki jo je tožnica želela doseči in kateri niti ni ustrezno prilagodila tožbenega zahtevka, je bila njena tožba nesklepčna.
ZD člen 142, 142/1.ZPP člen 7, 7/1, 7/2, 337, 337/1.
odgovornost dediča za dolgove zapustnika - omejitev odgovornosti dediča - trditveno in dokazno breme - pritožba - navajanje novih dejstev v pritožbi
Toženka v postopku na prvi stopnji ni zmogla trditvenega in dokaznega bremena o omejitvi svoje odgovornosti. Čeprav je v postopku sodelovala vse od moževe smrti v letu 1996, je šele prvič v pritožbi z dne 12.5.2003 ugovarjala omejitev svoje odgovornosti za zapustnikov dolg in o tem predložila kot dokaz sklep o dedovanju z dne 14.3.1997. Pri tem ni niti poskusila pojasniti, zakaj naj tega ugovora ne bi mogla uveljavljati in dokaza predložiti pravočasno. Zato je pravilna presoja pritožbenega sodišča, da so glede na prvi odstavek 337. člena ZPP njene pritožbene navedbe nedovoljena pritožbena novota.
upoštevanje nepravočasne pritožbe v zapuščinskem postopku
Pritožbeno sodišče ima možnost, ne pa dolžnost upoštevati nepravočasno pritožbo. Tisto, kar v tej zvezi zakon predpisuje, je zgolj omejitev: sodišče ne sme upoštevati prepozne pritožbe, če bi bile s tem prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na izpodbijani sklep. To seveda ne pomeni tudi dolžnosti v obratni smeri: da bi sodišče moralo upoštevati nepravočasno pritožbo, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep.
oporoka - neveljavnost oporoke - obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje - pravila o dokaznem bremenu - zmota v nagibu - non liquet situacija - spoznavna kriza
Pravilno je materialno pravno izhodišče sodišča prve stopnje, da bi morala tožnica za uspeh z zahtevkom v obravnavanem primeru (kumulativno) dokazati, da ni kriva za tragično smrt svojega očeta, da je bil oporočitelj v času testiranja o tem zmotno prepričan in da je prav iz tega razloga napravil oporoko kakršno je.
O stališču sodišča do navedbe stranke je v določenih primerih mogoče sklepati že konkludentno in ni potrebna izrecna opredelitev o vsaki navedbi, prav tako pa je standard zahteve po obširnosti obrazložitve za višja sodišča nižji kot za sodišča prve stopnje.
ZD člen 61, 61/3, 76.ZPP člen 5, 5/1, 371, 372, 378.
načelo kontradiktornosti - neveljavnost oporoke - zaslišanje pravdne stranke - rok za izpodbijanje veljavnosti oporoke
Tožnici nista nikoli do pravnomočnega zaključka postopka zatrjevali "nepoštenosti" tožencev v pomenu določbe 3. odstavka 61. člena ZD, tega pa prvič v postopku z revizijo tudi sicer upoštevno ne bi mogli ne storiti, niti nista storili.
Za nesmiseln se izkaže nejasno artikuliran očitek kršitve načela kontradiktornosti spričo opustitve zaslišanja prve tožnice kot stranke, saj iz revizije ni mogoče razbrati pravno relevantnih dejstev, za dokazovanje in obravnavanje, katerih naj bi bila prva tožnica prikrajšana.
zahteva za varstvo zakonitosti - enotni sosporniki - nujni sosporniki - pasivna legitimacija - skupnost dedičev - ugotovitev veljavnosti oporoke sosporništvo - uporabljanje in razpolaganje z dediščino - priznanje oporoke - narava pravnega razmerja
V sporu o veljavnosti oporoke, ki se tiče vseh dedičev in celotne zapuščine, so vsi dediči nujni sosporniki in morajo v pravdi sodelovati vsi, bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani, ne glede na njihove morebitne izjave priznanja pred pravdo.
lastnoročna oporoka - pravna narava listine - pismo potencialnim dedičem
Nejasen zapis v pismu, naj se potencialni dediči zapustničinega premoženja po njeni smrti "zmenijo med seboj", tudi po razlagi v smislu določbe 84. člena ZD ne more pripeljati do ugotovitve, da citirana vsebina pisma predstavlja zadnjo lastnoročno oporoko zapustnice s stališča določenosti dedičev (83. člen ZD) in razpolaganja s premoženjem za primer smrti.