Kljub nekaterim drugačnim odločitvam v starejši sodni praksi, se je ustalilo stališče, da stranka nima a priorne pravice do drugega mnenja in zgolj njeno nestrinjane z izvedenskim mnenjem še ni razlog za postavitev novega izvedenca. Ko pa se pojavi indic, da v dokazni temi vendarle obstaja realno znanstveno tveganje za napako, je izjemoma utemeljen predlog za novega izvedenca iste stroke, čeravno je določeni izvedenec svoje delo jasno in v celoti opravil.
Za presojo, ali v konkretni zadevi dvom ni takšne stopnje, da bi zavrnitev predloga za postavitev drugega izvedenca predstavljala metodološko (spoznavoslovno) kršitev pri ugotavljanju dejanskega stanja in s tem procesno kršitev, je bistveno, da strokovna stališča izvedenca C. ne vzbujajo nobenega resnega dvoma v zaključek, da sporna oporoka ni ponaredek.
ZKZ člen 18, 18/1. ZDKG člen 1, 2, 2/1, 5, 21, 21/3, 21/4.
zahteva za varstvo zakonitosti - oporočno dedovanje - dedovanje zaščitenih kmetij - solastninska pravica na nepremičnini
Oporoka je nična v delu, v katerem je oporočiteljica razpolagala s svojimi nepremičninami, ki sodijo v zaščiteno kmetijo tako, da bi bila zaščitena kmetija po njeni smrti v solasti sorojencev, saj takšnega z oporoko vzpostavljenega solastninskega stanja ZDKG ne določa kot dovoljenega.
- ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo prvi odstavek 127. člena ZD, da posledice dedne nevrednosti oporočnega dediča nimajo pravnih posledic za zakonite dediče zapustnika in zato tožnik nima interesa za ugotovitev dedne nevrednosti oporočnega dediča, ki je umrl med zapuščinskim postopkom,
- ali je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je sodišče druge stopnje v izreku tožbeni zahtevek zavrnilo, ker tožnik nima pravnega interesa za ugotovitev dedne nevrednosti oporočnega dediča, čeprav ga je na pravdo napotilo zapuščinsko sodišče s sklepom, s čimer izkazuje interes za to pravdo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00005924
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 45, 45/1, 45/2. ZD člen 210.
obseg zapuščine - izločitev iz zapuščine - darilna pogodba - predmet pogodbe - pravnomočen sklep o dedovanju - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - dobroverna lastniška posest - ugotovitev obstoja lastninske pravice - ugotovitveni tožbeni zahtevek
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je sodišče druge stopnje materialnopravno pravilno presodilo, da ni utemeljen tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je lastnik nepremičnin parc. št. 262/0 in 268/0, obe k .o. ..., do celote.
OZ člen 557. ZD člen 9, 117. SPZ člen 9, 43, 43/2.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - zapuščina brez dediča - kaduciteta - dobra vera - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
Kaducitetni sklep ne ustanavlja lastninske pravice države na originaren način. Država le dobi vse zapustnikovo premoženje, tako aktivo in pasivo, in sicer v trenutku zapustnikove smrti (za nazaj).
sodna praksa - dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - dogovor o skupni gadnji - gradnja na tujem svetu - vlaganja v nepremičnino
Da bi graditelj v primeru skupne gradnje pridobil (so)lastninsko pravico na nepremičnini, je bistven element dogovor, ki ustvarja spremembo (so)lastninske pravice, pri čemer ni nujno, da bi bila v primeru dogovora o solastnini z dogovorom določena tudi že višina novih solastninskih deležev. Ker takega dogovora med pravdnimi strankami in zapustnico po ugotovitvah nižjih sodišč ni bilo, je pravilen materialnopravni sklep, da ni bilo sporazuma o stvarnopravnih učinkih skupne gradnje. To pa ne pomeni, da bi bilo v obravnavani zadevi mogoče uporabiti pravila o gradnji na tuji stvari iz 25. člena ZTLR. Utrjeno stališče novejše sodne prakse je, da dogovor o gradnji, in še toliko bolj sodelovanje tretjega pri vlaganjih oziroma gradnji izključuje uporabo določb o izvirni pridobitvi lastninske pravice.
sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju - notarski zapis - obličnost - ničnost
Ob ugotovljenih pravno pomembnih dejstvih sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili določbe ZN, ko sta ugotovili, da pri sestavljanju spornega sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju niso bila prekršena obličnostna pravila. Bistveni razlogi v obeh sodbah so razumljivi, si ne nasprotujejo in omogočajo preizkus zakonitosti in pravilnosti.
pristojnost za zapuščinsko obravnavo - stalno prebivališče zapustnika v tujini - obstoj premoženja zapustnika
Tovrstna določitev krajevne pristojnosti (forum ordinatum) je običajno povezana tudi s smotrnostjo postopka, ki narekuje, da se postopek nadaljuje brez nepotrebnih zastojev. Stvarno pristojno Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je že izvedlo večino relevantnih procesnih dejanj in se seznanilo z zadevo. Zato je smotrno, da to sodišče tudi nadaljuje zapuščinski postopek.
krajevna pristojnost - zapuščinski postopek - določitev krajevne pristojnosti po Vrhovnem sodišču
Vrhovno sodišče določi, katero sodišče je krajevno pristojno za zapuščinski postopek, če ni podana nobena od okoliščin, na podlagi katerih se ugotovi krajevno pristojno zapuščinsko sodišče.
Presoja višjega sodišča, da bi se oporočna razpolaganja po vračunanju daril nujnemu dediču zmanjšala za sorazmerno manjši del vsem oporočnim dedičem, je materialnopravno pravilna; četudi so dediči zoper upnika navadni sosporniki, pa so glede višine obveznosti vsi v enakem pravnem položaju - upniku odgovarjajo do višine dolžniku pripadlega in neuveljavljanega nujnega deleža (6.546,00 EUR) iz podedovanega premoženja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO
VS0018780
ZPP člen 7, 8, 14, 100, 100/1, 205, 205/1-1, 208, 208/1, 257, 339, 339/2-8. ZOR člen 12, 15, 109, 141, 141/1, 394, 396.
sposobnost biti stranka v postopku - smrt stranke - dediči - procesno nasledstvo - zastopanje - pooblaščenec - zastopanje pravnega naslednika - prekinitev postopka - uvod sodne odločbe - sosporništvo na aktivni strani - posojilna pogodba - vrnitev posojila odgovornost za zapustnikove dolgove - oderuška pogodba - ničnost - subjektivni element oderuštva - sklepčnost tožbe - načelo denarnega nominalizma - valorizacija posojila - razpravno načelo
Procesno pooblastilo s smrtjo pooblastitelja ne preneha; pravdo torej naprej vodi pooblaščenec, ki je od smrti pooblastitelja dalje pooblaščenec njegovih dedičev, in sicer dokler mu dediči pooblastilo prekličejo (prvi odstavek 100. člena ZPP). Z vidika sposobnosti biti stranka je pomembno, da se sodba ne glasi na umrlo stranko, ampak na njene dediče in sicer tudi tedaj, če ti morda poimensko še niso določeni (znani) in ne glede na to, ali je bil pravdni postopek prekinjen ali ne.
Niti, če bi prišlo do spoznanja, da sta dajatvi v očitnem nesorazmerju (česar ni presojalo), ugovoru oderuštva zaradi nesklepčnosti ne bi moglo ugoditi: trditev o subjektivnem elementu iz prvega odstavka 141. člena ZOR (da bi posojilodajalca izkoristila stisko ali težko premoženjsko stanje posojilojemalca, njegovo nezadostno izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost) ni bilo.
ZD člen 141, 181, 224. ZPP člen ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3, 394, 394-2.
dedovanje - pravni položaj dediča - uveljavljanje dedne pravice - pravica do sodelovanja v postopku - rok - kaduciteta
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- katere dolžnosti ima zapuščinsko sodišče pred objavo oklica dedičem v Uradnem listu Republike Slovenije in prenosom zapuščine na kaducitetnega upravičenca;
- ali je bila tožnikoma z nepravilnim postopanjem zapuščinskega sodišča po prejemu smrtovnice odvzeta možnost sodelovanja v zapuščinskem postopku v smislu 2. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 224. členom Zakona o dedovanju.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018756
ZPP člen 13, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
dokazovanje - dokaz s pričo - izvajanje dokaza s pričo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dedovanje - dedič - predhodno vprašanje - obstoj izvenzakonske skupnosti
Okoliščina, da si je priča pri izpovedbi pomagala z lastnimi zapiski, ponovne izvedbe dokaza ne terja. V luči uveljavljane procesne kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je pomembno, da je tožnik imel možnost spremljati izvedbo dokaza in priči zastavljati vprašanja; tega pa ne zanika.
obseg zapuščine - izločitev iz zapuščine - razpravno načelo - trditvena podlaga - prekoračitev trditvene podlage - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je odločitev pritožbenega sodišča skladna z obrazložitvijo sodbe ali pa obrazložitev sodbe nasprotuje njenemu izreku; in ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je odločilo, da tožničin delež znaša 364/1000, v zapuščino po pokojnem pa ne sodi njen delež 803/4000, poseglo v solastniški delež prvega toženca na sporni nepremičnini, če tožbeni zahtevek za ugotovitev tožničine lastninske pravice zoper prvega toženca in njegov solastniški delež - polovico sporne nepremičnine - ni bil postavljen.
ugotovitvena tožba - pravni interes - lastninska pravica na nepremičnini - - dedovanje - obseg zapuščine - dedna pravica - sklep o dedovanju - pravnomočnost - pogodba o dosmrtnem preživljanju
Iz sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Mariboru II D 2022/2009 z dne 12. 9. 2013 izhaja, da je sodišče pogodbo o dosmrtnem preživljanju obravnavalo in povzelo, kar pomeni, da se je revidentka z njo lahko seznanila in bi lahko (morala) svoje, sedaj revizijske argumente, uveljavljati že v pritožbi zoper sklep o dedovanju.
ZPP člen 86, 367, 367/4, 374, 374/2. ZNP člen 1, 34. ZD člen 163.
laična vloga - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - dovoljenost revizije v zapuščinskem postopku - sklep o dedovanju - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Izjemoma sme pravdna dejanja v tovrstnem postopku opravljati stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če imata opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP).
Zoper pravnomočen sklep o dedovanju, ni dovoljena revizija.
Po določbi 285. člena ZPP je dolžan predsednik senata med drugim postavljati vprašanja in na drug primeren način poskrbeti, da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva in dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, sodna praksa pa je zavzela stališče, da lahko sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva poda tudi pobudo za spremembo stvarnega (tožbenega) predloga, a z omejitvijo, da mora ta ostati v okviru tožbenega zahtevka (cilja pravde).
ZPP člen 214, 214/5, 370, 370/3. ZD člen 66, 62. ZN člen 46.
dedovanje - oporočno razpolaganje - oporoka pred pričama - slep oporočitelj - oporočitelj, ki ne zna ali ne more brati - neveljavnost oporoke - oblika - izvedenec - zaslišanje izvedenca - standard obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje - dokazni standardi
Sodišče druge stopnje je toženki pravilno pojasnilo, da dokazni standard za dokazovanje dejstev v pravdi ni gotovost ampak prepričanje, ki pa je bil v obravnavanem primeru dosežen oziroma celo presežen. Toženka zmotno meni, da sodišče ni v dovolj veliki meri upoštevalo izpovedbe odvetnika, ki ji je sicer v celoti sledilo, in sicer da je zapustnica dajala vtis, da bere, da je odvetniku zatrdila, da je zmožna brati ter da sta se ob priliki obiska pogovarjala o vsebini časopisnega članka, ki naj bi ga zapustnica pred tem prebrala. Te okoliščine ob drugačnih strokovnih ugotovitvah izvedencev niso dovolj, da bi sodišče z dokaznim standardom prepričanja lahko presodilo ravno nasprotno, da je zapustnica mogla prebrati oporoko.
dedovanje - nujni delež - obseg zapuščine - vrnitev darila - dovoljenost revizije - revizija zoper sklep o stroških - zavrženje revizije - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - prekluzija - nova dejstva - vrednost spornega predmeta - povezani tožbeni zahtevki
Revidentka nekonkretizirano uveljavlja razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, v bistvu pa nedovoljeno izpodbija ugotovljeno dejansko stanje (tretji odstavek 270. člena ZPP).