ZDDV člen 34, 40, 40/2, 40/7-1. ZUS-1 člen 93, 93/1. ZPP člen 339, 339/2-14. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju
zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 17, 17/1, 18, 18/1, 22, 22/2, 22/3. Uredba Komisije (ES) št. določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost člen 2.
davek na dodano vrednost - dovoljena revizija - vrednostni kriterij - odbitek vstopnega DDV - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - pogoji za priznanje pravice do odbitka DDV - verodostojne listine - dejanska oprava storitve - vedenje o goljufivih transakcijah - neobrazloženost sodbe - ugoditev reviziji - navidezen pravni posel
V primeru, ko davčni zavezanec predloži ustrezne račune drugega gospodarskega subjekta in je storitev oziroma dobava blaga opravljena (pri čemer niti ni vedno pomembno, ali je dobavo oziroma storitev opravil izdajatelj računa, njegov podizvajalec, ali nekdo drug), je pravico do odbitka vstopnega DDV mogoče zavrniti le, če davčni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je naslovnik računa vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi.
ZST-1 člen 34a, 34a/1. ZUS-1 člen 31, 31/1, 31/2, 35, 42, 42/1.
ugovor zoper plačilni nalog – razdružitev postopkov – kumulacija zahtevkov – predhodni preizkus tožbe - poziv na odpravo pomanjkljivosti
Če stranka s tožbo izpodbija več upravnih aktov, sodišče pa presodi, da v tej zadevi niso izpolnjeni pogoji za kumulacijo tožbenih zahtevkov, mora tožnika opozoriti na to pomanjkljivost in ga pozvati, da pomanjkljivost odpravi. Če se tožnik odloči za samostojno tožbo, sodišče prve stopnje za to tožbo naloži plačilo sodne takse. V nasprotnem primeru sodišče prve stopnje tako tožbo, katere pomanjkljivosti tožnik tudi po posebnem pozivu sodišča ni odpravil, kot nepopolno zavrže.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca – odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga
Če z dokaznim predlogom ni zadoščeno trditvenemu bremenu na način, ki bi omogočal sodišču presojo, ali je predlog sploh primeren za dokazovanje zatrjevanega dejstva, z njegovo zavrnitvijo sodišče ne krši pravic obrambe.
URS člen 14, 22. ZPP člen 287, 287/2. OZ člen 39, 50. ZUS-1 člen 71, 71/2, 75. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2a, 17, 18, 22-3, 28g, 28h, 28f. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. 11. 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2-a, 2-c, 167, 168a, 178, 220, 226.
Ker so bile na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovljene številne objektivne okoliščine, iz katerih izhaja, da je revident vedel, da sodeluje pri transakcijah, ki so namenjene zlorabi sistema DDV, je bil revidentu pravilno odmerjen in naložen v plačilo DDV.
ZGO-1 člen 152. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. Uredba o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na območju Triglavskega narodnega parka v občini Bohinj člen 4.
ukrep gradbenega inšpektorja – dovoljenost revizije – odstranitev nelegalne gradnje – Triglavski narodni park - pomembno pravno vprašanje – vprašanje ni povezano z vsebino zadeve – zelo hude posledice – kvalificirane okoliščine - začasna odredba
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Pomembno pravno vprašanje je le tisto vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi in se nanaša na vsebino obravnavane zadeve, ta pogoj pa v tem primeru ni izpolnjen.
Odstranitev nelegalno zgrajenega objekta, ki je zakonsko določena posledica nedopustnega ravnanja zavezanca, sama po sebi ne more predstavljati zelo hudih posledic za zavezanca, ampak morajo biti za njihov obstoj podane in izkazane posebej kvalificirane okoliščine, kar pa v tem primeru niso.
SPZ člen 9, 43, 266, 269. ZPP člen 350, 350/2, 367, 367a, 367c, 367c/3, 370, 370/3, 371, 371/2.
dopuščena revizija – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje – dobrovernost pridobitelja – stanje nepremičnin v naravi in v zemljiški knjigi – zmota – opravičljiva zmota – razlog za zavrnitev dopuščene revizije, neodvisen od dopuščenega vprašanja – pritožba - meje pritožbenega preizkusa – meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje – zmotna ugotovitev dejanskega stanja – vezanost revizijskega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje
Revizijski preizkus dopuščene revizije je razkril, da je bilo izpodbijano stališče le rezervni razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka. Primarni in samostojni razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka je namreč v dokazni oceni sodišča prve stopnje, ki izključuje kakršnokoli zmoto tožnice. Na to dejansko ugotovitev je revizijsko sodišče vezano, čeprav je pritožbeno sodišče ni preizkusilo, saj je tožnica s pritožbo (ki predlogu za dopustitev revizije ni bila priložena) niti ni opredeljeno izpodbijala. Dopuščena presoja zato ne bi mogla vplivati na tožničin pravdni neuspeh.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče materialnopravno pravilno določilo preživninsko obveznost toženca glede na ugotovljeno višino otroškega dodatka, ki ga za oba otroka prejema toženka.
O navidezni pogodbi govorimo, kadar stranki hočeta, da posel nastane le navidez, na zunaj. Stranki torej nočeta, da bi nastopil pravni učinek iz navidezno sklenjenega pravnega posla. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da je bil prav to namen pravdnih strank. Tako je pravilna odločitev sodišč prve in druge stopnje, da tožnikov zahtevek ne more biti utemeljen na podlagi pravil o posojilni pogodbi.
V obravnavani zadevi je tožnik tisti, ki nosi materialno dokazno breme. Ob ugotovitvi sodišč prve stopnje, da je tožencu v tem postopku s pričami uspelo izkazati, da mu je bil tožnik na podlagi preteklega skupnega poslovanja in v zvezi s tem povezanih dogovorov in ne na podlagi dogovora o dobičku dolžan plačilo spornih zneskov, bi tožnik, če bi želel uspeti z obogatitvenim zahtevkom, moral z dodatnimi trditvami in dokazi to ovreči. To pa mu po oceni sodišč prve in druge stopnje ni uspelo.
odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - opis prekrška - odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe - opustitev dolžnega nadzorstva
Golo prepisovanje zakonskega besedila in navajanje, da je odgovorna oseba pravne osebe opustila dolžno ravnanje, ne zadosti standardu konkretizacije abstraktnega dejanskega stanu prekrška.
kaduciteta - odgovornost države za zapustnikove dolgove - odgovornost pro viribus hereditatis - zapuščina brez dedičev - stečaj zapuščine odgovornost cum viribus hereditatis - zahteva za varstvo zakonitosti
Ker je položaj države ob prehodu zapuščine nanjo bistveno podoben položaju dediča, je tudi odgovornost države za dolgove zapustnika enaka, kot je odgovornost dediča – država odgovarja pro viribus hereditatis; torej omejeno do višine vrednosti podedovanega premoženja, vendar ne samo s podedovanim, ampak tudi z lastnim premoženjem.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1014388
ZUS-1 člen 36, 36/1-6. ZMZ člen 50, 50/2-3, 50/3, 80. Direktiva Sveta 2005/85/ES z dne 1. 12. 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah člen 39, 39/1, 39/6.
mednarodna zaščita - pritožba - samovoljna zapustitev azilnega doma po izdaji odločbe - pravni interes za tožbo - upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist - izbris iz evidence
Tožnik je z zapustitvijo azilnega doma (in zapustitvijo Republike Slovenije) s konkludentnim ravnanjem pokazal, da nima interesa za pravnomočno dokončanje postopka v Republiki Sloveniji in s tem tudi, da odločba, ki jo njegov pooblaščenec izpodbija s tožbo, očitno ne posega (več) v njegovo pravico, ki jo je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.
OZ člen 41, 86, 94, 136. ZPP člen 212, 287, 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
dopuščena revizija – sporazum o o obsegu skupnega premoženja – neveljavnost sporazuma o obsegu skupnega premoženja – sposobnost razsojanja - bistveno zmanjšana razsodnost pogodbene stranke - poslovna sposobnost – omejena poslovna sposobnost – ničnost – izpodbojnost – dokazovanje - dokaz z zaslišanjem priče - zavrnitev dokaznega predloga – substanciranje dokaznega predloga – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – opredelitev bistvene kršitve določb pravdnega postopka v pritožbi – načelo kontradiktornosti – pravica do izjave v postopku – dokazna stiska – primernost dokaza
Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno zavrnili dokazni predlog z zaslišanjem tožnikovega očeta in ali bistveno zmanjšana razsodnost utemeljuje sklepanje o omejeni poslovni sposobnosti.
originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s prodajo v izvršilnem postopku
Tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe zaradi pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu ni primerno sredstvo za odpravo morebitnih kršitev (procesnega in materialnega prava), ki jih je zagrešilo izvršilno sodišče.
ZDDV člen 34, 40, 40/2, 40/7-1. ZDavP-2 člen 76, 76/1. ZUS-1 člen 51. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2 2/1, 17, 17/1, 17/2, 18, 18/1, 22, 22/2, 22/3.
davek na dodano vrednost - dovoljena revizija - odbitek vstopnega DDV - neplačujoč gospodarski subjekt - pogoji za priznanje pravice do odbitka DDV - verodostojne listine - dejanska oprava storitve - neresnični poslovni dogodki - dokazno breme - izvedba dokazov - zaslišanje prič - verjetnost uspeha z dokazom - zavrnitev pravice do dobitka DDV - račun
Dejansko opravljena dobava blaga oziroma dejansko opravljena storitev je eden od temeljnih pogojev za priznanje pravice do odbitka vstopnega DDV.
Ugotovitev davčnega organa in sodišča prve stopnje, da računi in dokumentacija, na kateri temeljijo računi, ne izkazujejo resničnosti poslovnih dogodkov, revidentka pa nasprotnega ni izkazala, saj ni predložila nobenega dokaza o tem, da so bile storitve poslovnega svetovanja pri pridobivanju poslov, za katere so bili izdani sporni računi, resnično opravljene, zadostuje za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV.
V primeru, ko storitve sploh niso bile opravljene oziroma niso izkazane, ni treba dodatno ugotavljati, ali je revidentka vedela ali bi morala vedeti za goljufijo osebe, ki ji je zaračunala storitve.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006665
ZKP člen 371, 371/1-9, 371/1-11, 372, 372-1, 420, 420/2. KZ člen 234a. KZ-1 člen 54.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - poslovna goljufija - nadaljevano kaznivo dejanje - enotna kriminalna dejavnost - zastaranje
Obsojenec, ki je z oškodovanima družbama sklenil kupoprodajni pogodbi, v okviru katerih mu je bil material dobavljen na podlagi vsakokratnega naročila in je celotno poslovno sodelovanje potekalo v okoliščinah in ob pogojih, ki so bili definirani v prvotno sklenjeni pogodbi, je storil dve kaznivi dejanji poslovne goljufije, ne pa nadaljevani kaznivi dejanji.