Okoliščina, da je stranka zaposlena na pristojnem sodišču, še toliko bolj pa okoliščina, da se je stranka znašla v postopku tudi zaradi dejanj, usmerjenih zoper prav vse sodnike tega sodišča, utemeljuje delegacijo pristojnosti.
spor o pristojnosti - nepravdni postopek - krajevna pristojnost - izrek sodišča za krajevno nepristojno - sprememba stalnega prebivališča
ZNP-1 ima o vprašanju, do katerega trenutka se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno, posebno (specialno) določilo, zaradi česar je smiselna uporaba določb ZPP izključena (42. člen ZNP-1). Tako lahko sodišče po prvem odstavku 18. člena ZNP-1 po uradni dolžnosti ali na predlog udeleženca izreče, da ni krajevno pristojno, najpozneje do konca prvega naroka, če naroka ni, pa do izdaje odločbe na prvi stopnji. Glede na navedeno se je Okrožno sodišče v Mariboru smelo izreči za nepristojno, saj sta predlagatelj in druga nasprotna udeleženka na naroku 2. 9. 2020 predlagala, da se zadeva odstopi v reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani, ker imata oba ter tudi tretja nasprotna udeleženka sedaj stalno prebivališče v Ljubljani, kar je po vpogledu v centralni register prebivalstva ugotovilo tudi Okrožno sodišče v Mariboru, ki je nato že na naroku razglasilo sklep, s katerim se je izreklo za krajevno nepristojno in zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Sklep je nato pisno izdalo 8. 9. 2020.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - napaka sodišča - protipravno ravnanje sodnika - izvršilni postopek - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - odvetnik kot stranka - zavrnitev predloga
Morebitne napake v predhodnih postopkih delegacije pristojnosti ne morejo utemeljevati. Četudi bi predmetni izvršilni postopki objektivno gledano nastali kot posledica teh napak, te z delegacijo pristojnosti ne bi bile sanirane, saj v samem postopku izvršbe ne morejo biti predmet presoje. Z delegacijo pristojnosti predlagatelj ponovnega preverjanja pravilnosti odločitev, kar je očitno cilj njegovega predloga, ne more doseči in v tem pogledu zaradi prenosa pristojnosti ne bi bil v boljšem položaju.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - okoliščine konkretnega primera - manjše sodišče - izvršba - nekdanji uslužbenec sodišča kot storilec kaznivega dejanja
Sodna praksa je do sedaj zavzela stališče, da je lahko v primeru majhnega sodišča okrnjen videz njegove nepristranskosti, če je na njem zaposlena stranka ali njen zakonec oziroma sorodnik, v posameznih primerih tudi, če ti niso več zaposleni na sodišču. Vendar pa ta okoliščina sama po sebi še ne narekuje utemeljenosti tovrstnih predlogov, temveč je vedno treba imeti pred očmi vse okoliščine konkretnega primera, ki morajo biti v predlogu jasno in konkretno predstavljene. Okoliščine, na katere se sklicuje predlagajoče sodišče (storitev kaznivega dejanja dolžnice na tem sodišču, kjer je bila vrsto let zaposlena kot blagajničarka), po presoji Vrhovnega sodišča ne vzbujajo dvoma v videz nepristranskosti sodišča. Dolžnica ni več zaposlena na sodišču. Kazenski postopek, iz katerega izhaja izvršilni naslov - pravnomočna kazenska sodba, tudi ni tekel pred Okrajnim sodiščem v A., temveč pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani (glej podatke spisa). Vse navedene okoliščine pa, čeprav gre sicer za manjše sodišče, preprečujejo zaključek o okrnitvi videza objektivne nepristranskosti sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost pristojnega sodišča - konkretizacija predloga - zavrnitev predloga
Dedič konkretno ne izpostavi niti enega pritožbenega postopka, kjer naj bi mu bile kršene ustavne in konvencijske pravice, pri tem pa niti ne izpostavi, v čem konkretizirano vidi kršitev ustavnih in konvencijskih pravic, ki jih očita. Ker je tako, je Vrhovno sodišče predlog za delegacijo pristojnosti zavrnilo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sodišča - majhno sodišče - sodnik pristojnega sodišča kot stranka postopka - ugoditev predlogu
Ena od nasprotnih udeleženk je sodnica na civilnem oddelku sodišča, čigar sodniki bodo odločali o pritožbi dveh udeležencev. Gre za višje sodišče z relativno majhnim številom sodnic in sodnikov, ki se dnevno srečujejo in se zelo dobro poznajo. Te okoliščine so takšne, da lahko vzbudijo dvom v nepristranskost sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranost sodišča - konkretizacija predloga
Predlog se zavrne. Predlagatelj svoj predlog utemeljuje z navedbo, da mu ljubljansko višje sodišče ni sposobno zagotoviti poštenega nepristranskega sojenja, saj ga želi pritožbeni senat z zaslišanjem le preslepiti, da gre za pošteno sojenje. Takšne pavšalne in dokazno nepodprte navedbe ne pomenijo tehtnega in utemeljenega razloga, ki bi pri razumnem posamezniku ter v očeh javnosti lahko vzbudil dvom o nepristranskosti sojenja v konkretni zadevi. Odpravi dvoma v pravilnost sodnih odločb so namenjena redna in izredna pravna sredstva, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Ni pa temu namenjen institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče, saj ta pride v poštev le v primerih izjemnih okoliščin, zaradi katerih bi bili prav vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja. Tudi sicer je predlagateljev predlog tako nekonkretiziran, da se ga niti ne da preizkusiti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti
Okoliščina, da tožena stranka opravlja naloge fizičnega in tehničnega varovanja prostorov v katerih posluje sodišče, pa čeprav pri tem ni v pogodbenem odnosu z njim, je tehten razlog za odločitev drugega stvarno pristojnega sodišča, saj bi lahko bil prizadet videz nepristranskosti sojenja, ki se izraža skozi percepcijo javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - obrazložitev predloga - pavšalne navedbe - zavrnitev predloga
Tožnikove navedbe o preteklem krivičnem, pristranskem oziroma protizakonitem odločanju pristojnega pritožbenega sodišča so povsem pavšalne narave in zaradi dokazne nepodprtosti pomenijo zgolj njegovo subjektivno doživljanje spora. Predloga za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče zato ne morejo utemeljevati.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - ponoven predlog - pravnomočnost - zavrženje predloga
Ker mora sodišče po drugem odstavku 319. člena ZPP ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar pravnomočno razsojena, okoliščina, da je tako, predstavlja oviro za novo sojenje o pravno identični vlogi.
Takšno vlogo je bilo zato treba zavreči. Enako posledico utemeljuje tudi obveznost sodišča, da onemogoči zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku ter da si prizadeva, da se opravi postopek brez zavlačevanja (prvi odstavek 11. člena ZPP). Večkratno vlaganje bistveno enakih predlogov k uresničevanju tega načela namreč ne prispeva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - invalidnost stranke - stalno prebivališče
Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti postopka zagotoviti njegovo večjo smotrnost in Vrhovno sodišče ocenjuje, da je ta razlog v obravnavani zadevi podan glede na to, da obe stranki živita na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani in glede na toženkino zdravstveno stanje in vezanost na invalidski voziček. Očitno je, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani kot pa pred Okrajnim sodiščem na Jesenicah.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - pavšalnost navedb
Predlagatelj svoj predlog utemeljuje z navedbo, da so bile odločbe Okrajnega sodišča v Domžalah in Višjega sodišča v Ljubljani obremenjene z zlorabo procesne in pravdne sposobnosti predlagatelja in so na podlagi tega dejstva nezakonite. Takšne pavšalne in dokazno nepodprte navedbe o preteklih odločitvah navedenih sodišč ne pomenijo tehtnega in utemeljenega razloga, ki bi pri razumnem posamezniku ter v očeh javnosti lahko vzbudil dvom o nepristranskosti sojenja v konkretni zadevi.
predlog za dopustitev revizije - vloga, ki jo vloži stranka sama - laična vloga - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje predloga
Predlagateljica sama vlaga vlogo, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Njen predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sodišča - zakonec uslužbenca pristojnega sodišča kot stranka v postopku - strojepiska - ugoditev predlogu
Okoliščine obravnavane zadeve predstavljajo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Ključno je, da strojepiska, katere mož je dolžnik v izvršilnem postopku, že vrsto let dela prav na izvršilnem oddelku ter ima dostop do vseh izvršilnih zadev, predvsem pa po obrazložitvi predsednice sodišča po odredbi sodnika, strokovnega sodelavca ali referentke opravlja opravila v vseh izvršilnih zadevah. Prav tako ima dostop do spisa, česar ni mogoče omejiti.
razglasitev pogrešanca za mrtvega - določitev krajevno pristojnega sodišča - izključna pristojnost slovenskega sodišča - lastništvo nepremičnine - kraj rojstva
Sodišče Republike Slovenije je izključno pristojno za razglasitev pogrešanega slovenskega državljana za mrtvega, ne glede na to, kje je imel stalno prebivališče (78. člen ZMZPP). Ker po zbranih podatkih predlagateljice v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP), je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Črnomlju.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranost sodnika - dvom v nepristranskost pristojnega sodišča - izločitev sodnika - nekdanji uslužbenec pristojnega sodišča kot pooblaščenec stranke v postopku - pravosodni svetovalec - zavrnitev predloga
Tožnica in predložitveno sodišče svojega nezadovoljstva z odločitvijo predsednice sodišča (zavrnitev predlogov za izločitev) ne moreta preseči z vložitvijo predloga za delegacijo, čeprav bi bil njun pomislek na mestu, temveč je temu namenjeno drugo pravno sredstvo – pritožba proti sklepu predsednice, kar jasno izhaja iz pravnega pouka obeh sklepov.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nepravdni postopek - postopek za varstvo koristi otroka - zvišanje preživnine - pravica izbire - prebivališče - videz nepristranskosti sodišča - zavrnitev predloga
Predlagatelj ima v postopku varstva koristi otrok pravico izbire med več krajevno pristojnimi sodišči. Pravico izbire sta predlagateljici izkoristili tako, da sta predlog vložili pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, kjer ima nasprotni udeleženec stalno prebivališče. Res je, da imajo predlagateljici stalno prebivališče in nasprotni udeleženec začasno prebivališče vsi na Bledu, kar pomeni, da je za odločanje krajevno pristojno tudi Okrožno sodišče v Kranju. Vendar pa to v obravnavanem primeru ni razlog za prenos pristojnosti v Kranj. Predlagateljici sta izbrali svojo pravico, čas potovanja med Bledom in Kranjem ter Bledom in Ljubljano ni bistveno daljši, odvetnica predlagateljic je iz Ljubljane (le dela za pisarno v Celju). Dodaten razlog za odločitev je tudi dejstvo, da je kot sodnica na Okrožnem sodišču v Kranju zaposlena mati partnerke nasprotnega udeleženca, kar bi lahko povzročilo dvom v nepristranskost odločanja.
spor o pristojnosti - pravila o gospodarskih sporih - objektivni in subjektivni kriteriji - društva
Okrožno sodišče v Celju ima prav, ko trdi, da v obravnavani zadevi ne gre za gospodarski spor. Obe stranki sta namreč društvi, to pa ni organizacijska oblika, na katero bi 481. in 482. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) navezoval uporabo pravil v gospodarskih sporih ter s tem pristojnost okrožnega sodišča. Prav tako ni podana tudi nobena navezna okoliščina iz 483. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - območje sodnega okraja - organizacija dela - svaštvo uslužbenca sodišča z udeleženci postopka - manjše sodišče
Vrhovno sodišče ugotavlja, da okoliščine, ki jih je navedel predlagatelj, predstavljajo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Dolžnica je namreč v svaštvenem razmerju s sodniško pomočnico, ki delo opravlja ravno na izvršilnem oddelku, kjer se odvija obravnavani postopek. Gre za majhen kolektiv in dela, kot navaja stvarno in krajevno pristojno sodišče v predlogu, ni mogoče organizirati tako, da sodniška pomočnica ne bi prišla v stik z obravnavano zadevo.