določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - krivično sojenje - nezaupanje stranke v pošteno sojenje - nezaupanje v delo sodišča - zavrnitev predloga
Predlagateljičino subjektivno doživljanje odločanja o sporu pred pristojnim sodiščem kot krivično, protizakonito ter pristransko, v kar je usmerjena večina njenih navedb, ne nudijo podlage za obstoj razumno utemeljenega dvoma javnosti v objektivno nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - krivično sojenje - nezaupanje stranke v pošteno sojenje - nezaupanje v delo sodišča - zavrnitev predloga
Toženčevo subjektivno doživljanje odločanja o sporu pred pristojnim sodiščem kot neustrezno, protizakonito in predolgo, ter posledično nezaupanje vanj, ne nudijo podlage za subsumpcijo pod standard "drugega tehtnega razloga" oziroma "obstoj razumno utemeljenega dvoma javnosti v objektivno nepristranskost sojenja v konkretni zadevi".
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - objektivna nepristranskost sodišča - poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Pravila o delegaciji pristojnosti so izjema od zakonskih določb o stvarni in krajevni pristojnosti, kar terja njihovo restriktivno razlago. Institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče pride v poštev le v primerih izjemnih okoliščin, zaradi katerih bi bili prav vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - zaposlitev bližnjega sorodnika pravdne stranke na pristojnem sodišču - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - ugoditev predlogu
Dejstvo, da je sestra nasprotnega udeleženca že več let zaposlena na sodečem sodišču, kjer opravlja delo zapisnikarice in vpisničarke, v tem razmerju pa se dnevno srečuje tudi s sodnicami, ki med drugim odločajo na stvarno pristojnem področju za predmetno zadevo, predstavlja takšno okoliščino, ki bi utegnila povzročiti dvom strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in bi lahko ogrozila percepcijo javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - večje sodišče - uslužbenec pristojnega sodišča kot pooblaščenec stranke v postopku - časovna odmaknjenost - poznanstvo med sodnikom pristojnega sodišča in pooblaščencem stranke v postopku - zavrnitev predloga
Sodniki odločajo na podlagi ustave in zakonov ter morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (3. člen ZS ter 2. in 37. člen ZSS). Zato zatrjevana okoliščina, da naj bi imel A. A. - odvetnik in ustanovitelj odvetniške družbe, ki zastopa upnico, zaradi nekdanje zaposlitve na Višjem sodišču v Mariboru znanstva na mariborskem sodišču, sama po sebi ne utemeljuje delegacije pristojnosti po 67. členu ZPP. To bi utemeljevali šele tesnejši, prijateljski odnosi, ki bi presegali običajno poznanstvo in kolegialnost v širšem delovnem okolju, zaradi katerih bi bil pri vseh sodnikih pristojnega Okrajnega sodišča v Mariboru okrnjen videz nepristranskosti. Vendar dolžnik tega ne zatrjuje. Ob tem je treba upoštevati tudi, da Višje sodišče v Mariboru in pristojno sodišče nimata prostorov v isti stavbi ter da sta obe večji sodišči, zato že po naravi stvari ne gre za večjo medsebojno povezanost zaposlenih na njih. Poleg tega je iz podatkov AJPES razvidno, da je A. A. v imenik odvetnikov pri Odvetniški zbornici vpisan že od 8. 4. 2015, na Okrajnem sodišču v Mariboru pa je več sodnikov, ki so funkcijo nastopili kasneje in z njim niso mogli biti niti v službenem odnosu. V morebitnih posamičnih primerih tesnejših odnosov, ki bi presegali običajno delovno znanstvo, pa je mogoče zagotoviti videz nepristranskost sojenja v okviru procesnega instituta izločitve po 70. členu ZPP.
delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sprememba naslova - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča - zavrnitev predloga
Delegacija pristojnosti zgolj zaradi naknadne spremembe prebivališča stranke postopka, bi ob odsotnosti drugih okoliščin, ki bi utemeljevale delegacijo pristojnosti, pomenila obid določbe tretjega odstavka 17. člena ZPP.
Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da nezadovoljstvo in nestrinjanje stranke s procesnimi in materialnopravnimi odločitvami sodišča ne pomeni razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - zavrnitev predloga
Dejstva, da je bila tožeča stranka višja pravosodna svetovalka na Okrožnem državnem tožilstvu v A. ter da je sedaj okrajna državna tožilka, ki se srečuje tudi s sodniki, ki sodijo v pravdnih zadevah, na videz nepristranskosti ne more vplivati. Prav tako ne zatrjevano dejstvo, da naj bi bilo sodnikom znano, da je imela tožnica v času nosečnosti zdravstvene težave. Tudi v tovrstnih sporih sodišče odloča na podlagi predloženega procesnega gradiva oziroma na podlagi trditev in predlaganih dokazov pravdnih strank. O tožbenem zahtevku se bo odločalo v pravdnem postopku, sodniki pa morajo soditi v skladu z Ustavo in zakonom ter nepristransko.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristanskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je prva predlagateljica nekdanja sodnica Okrajnega sodišča v A. in je od upokojitve preteklo šele dve leti, je tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče, saj utegne povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - motenje posesti - izključna pristojnost - zavrnitev predloga
Narava postopka v motenjskih pravdah je taka, da se najlažje opravi pri sodišču, na območju katerega leži nepremičnina. Zato je v teh primerih določena izključna krajevna pristojnost tega sodišča in morajo biti razlogi za delegacijo pristojnosti iz razloga smotrnosti tako pomembni, da pretehtajo razloge, zaradi katerih je uzakonjena izključna pristojnost.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - prebivališče otroka - stalno prebivališče - sedež pooblaščenca - nepravdni postopek - izbirna pristojnost - postopek za varstvo koristi otroka - dokazni postopek - zavrnitev predloga
Zakonski kriterij lažje izvedbe postopka iz 67. člena ZPP je treba razumeti v objektivnem smislu. Tako je poleg okoliščin, ki jih izpostavlja nasprotna udeleženka, treba upoštevati tudi, da ima v Ljubljani, pri predlagatelju, stalno prebivališče skupni otrok predlagatelja in nasprotne udeleženke. Obravnavani postopek, gledano kot celota, se bo nedvomno lažje (t. j. hitreje in z manjšimi stroški) izvedel pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, hkrati pa je pristojnost tega sodišča tudi v največjo korist mladoletnega otroka predlagatelja in nasprotne udeleženke.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - predlog za delegacijo pristojnosti - nezadovoljstvo z delom sodišča - kršitev pravil postopka - zavrnitev predloga
Morebitne procesne kršitve niso razlog za prenos pristojnosti. Ta namreč ni namenjen in tudi ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča ali sankcija za njegovo nepravilno delo.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče ocenjuje, da ni podanih razlogov oziroma okoliščin, ki bi kazale na kršitev objektivne nepristranskosti sodišča. Dejstvo, da ima Višje sodišče v Kopru skupaj šest sodnikov na civilnem oddelku - torej dovolj za oblikovanje dveh različnih senatov, prav nasprotno kaže na to, da je v predmetni zadevi zagotovljeno nepristransko sojenje. Sodnik, ki je sodeloval v zadevi v postopku pred sodiščem nižje stopnje, pa ne sme opravljati sodniške funkcije v isti zadevi pred sodiščem višje stopnje (izključitveni razlog iz 5. točke 70. člena ZPP).
Sodniki so dolžni soditi v skladu z zakonom in Ustavo ter nepristransko. Zaupanja v nepristranskost ne morejo omajati zatrjevane okoliščine, da gre za manjše višje sodišče in da so sodniki lahko službeno povezani v zadevah, o katerih odločajo oziroma naj bi se o njih lahko celo neformalno posvetovali.
delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča - zavrnitev predloga
Navedbe nasprotnega udeleženca, s katerimi utemeljuje svoj predlog, odražajo predvsem njegovo nestrinjanje z načinom vodenja postopka. Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da nezadovoljstvo in nestrinjanje stranke s procesnimi in materialnopravnimi odločitvami sodišča ne pomeni razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče - zdravstveno stanje udeleženca - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zavodu - ugoditev predlogu
Postopek bo predvidoma lažje in z manjšimi stroški izvesti pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, kar bo glede na njegovo zdravstveno stanje predvsem v korist udeleženca.
delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča - kaznovanje stranke - zavrnitev predloga
V obravnavani zadevi gre za izrek ukrepa kaznovanja, ki je bil izrečen na predlog razpravljajoče sodnice, zaradi žaljivih izjav, ki so se nanašale nanjo. Z namenom zagotavljanja nepristranskosti pri odločanju o kaznovanju je za takšne primere že zakonodajalec v tretjem odstavku 109. člena ZPP predvidel, da razpravljajoči sodnik poda predlog za kaznovanje, ki se obravnava kot novo vložena zadeva in se dodeli drugemu sodniku v skladu s sodnim redom. Navedbe nasprotnega udeleženca, s katerimi utemeljuje svoj predlog, poleg poznanstev med sodniki odražajo predvsem njegovo nestrinjanje z načinom vodenja postopka. Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da nezadovoljstvo in nestrinjanje stranke s procesnimi in materialnopravnimi odločitvami sodišča ne pomeni razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
delegacija pristojnosti - predlog za prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti - objektivna nepristranskost - strokovna sodelavka - stranka zaposlena na sodišču - zavrnitev predloga
Presoja celotnih okoliščin primera pokaže, da pri razumnemu zunanjemu opazovalcu in v očeh javnosti objektivno ne vzbujajo upravičenega dvoma v pristranskost sojenja na tem sodišču.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00087647
ZNP-1 člen 11, 11/1, 11/4, 11/6. ZMZPP člen 48, 48/3, 78, 78/1.
ordinacija pristojnosti - določitev krajevno pristojnega sodišča - postopek razglasitve pogrešane osebe za mrtvo - lega nepremičnine - začetek postopka - izključna pristojnost slovenskega sodišča
Po razpoložljivih podatkih, ki izhajajo iz predloga, trenutno ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča. Ni znano zadnje prebivališče nasprotnega udeleženca, prav tako ne, da bi bil državljan katere druge države. Vrhovno sodišče je kot pristojno določilo sodišče, na območju katerega leži nepremičnina, ki je glede na podatke iz zemljiške knjige v lasti nasprotnega udeleženca. To je hkrati sodišče, pred katerim postopek razglasitve za mrtvega že poteka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - prenos pristojnosti - videz nepristranskosti sodišča - odvetnik - zaposlitev bližnjega sorodnika pravdne stranke na pristojnem sodišču - zavrnitev predloga
Da je odvetnik ali odvetnica, ki večkrat sodeluje kot pooblaščenec strank v sodnih postopkih, dobro poznan med sodniki določenega sodišča ali več njih, je za sodišča v državi pogosta in običajna okoliščina, ki ne more predstavljati razloga za prenos krajevne pristojnosti. Tako je Vrhovno sodišče že odločilo v sklepu I R 137/2021 z dne 20. 10. 2021. Tudi zatrjevana okoliščina, da je sestra predlagateljice nekoč opravljala delo strokovne sodelavke na sodišču v Novi Gorici, samo po sebi ne govori v prid takšni personalni povezavi med predlagateljico in vsemi sodniki tega sodišča, ki bi vrgla senco dvoma na nepristranskost sodišča v Novi Gorici.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - prenos pristojnosti - videz nepristranskosti sodišča - sodnik kot zakonec stranke v postopku - ugoditev predlogu
Položaj, ko je stranka postopka zakonec sodnika sodišča, ki obravnava zadevo, je bila v sodni praksi že večkrat prepoznana kot utemeljena okoliščina za prenos pristojnosti. Zato je Vrhovno sodišče tudi v tej zadevi predlogu za prenos pristojnosti ugodilo ter za odločanje v pritožbenem postopku te nepravdne zadeve določilo Višje sodišče v Celju.