določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov ekonomičnosti - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - sprememba bivališča stranke v postopku - zavrnitev predloga
V obravnavani pravdni zadevi je Vrhovno sodišče enkrat že odločilo, in sicer je s sklepom I R 33/2018 z dne 22. 3. 2018 ugodilo toženkinemu predlogu in predlogu Okrajnega sodišča v Ljubljani za delegacijo pristojnosti in za odločanje v zadevi določilo Okrajno sodišče na Ptuju. Razlog za takratno delegacijo je bil v ekonomičnosti postopka in Vrhovno sodišče je pri presoji upoštevalo tudi, da ima tožnica sedež v Ljubljani, njen pooblaščenec pa nima sedeža na območju Okrajnega sodišča na Ptuju, kar kot dodatni razlog za delegacijo iz razloga ekonomičnosti sedaj navaja Okrajno sodišče na Ptuju (poleg razloga, da ima predlagana priča prebivališče bližje Okrajnemu sodišču v Ljubljani in toženkinega zdravstvenega stanja in njene selitve). Delegacija pristojnosti po 67. členu ZPP predstavlja izjemo glede na določbe procesnega zakona o krajevni pristojnosti sodišč, ki jo je treba razlagati ozko. Zato toženkina selitev v Ljubljano in okoliščina, da se naroka zaradi zdravstvenih razlogov fizično na (kateremkoli) sodišču ne bo mogla udeležiti (njena udeležba torej tudi na Okrajnem sodišču v Ljubljani ne bo mogoča), glede na vse okoliščine v konkretni zadevi ne predstavlja razloga ekonomičnosti za določitev pristojnosti Okrajnega sodišča v Ljubljani.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nekdanji sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Po presoji Vrhovnega sodišča okoliščina, da je bil toženec dolga leta sodnik na sodišču, ki je v isti stavbi kot sodeče sodišče, ter da so se sodniki sodečega sodišča z njim srečevali in bili njegovi sodelavci, utemeljujejo ugoditev predlogu za prenos pristojnosti po 67. členu ZPP
Tožeča stranka uveljavlja odškodnino za škodo kot posledico zadržanja osebnega avtomobila, ki ga je tožena stranka uporabljala pri opravljanju svojega dela. Lastništvo avtomobila na pristojnost sodišča ne vpliva. Ker je tožena stranka avto uporabljala v službene namene, gre med strankama za spor o obveznosti iz delovnega razmerja, za odločanje v teh sporih pa je pristojno delovno sodišče.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - odvetnik kot stranka postopka - poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče se je že izreklo, da okoliščina, da so stranke v postopku odvetniki, ki zastopajo stranke v postopkih pred pristojnim sodiščem, ni tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zapuščinski postopek - videz nepristranskosti - prenos pristojnosti kadar je stranka v postopku sodnik drugega prvostopenjskega sodišča - zavrnitev predloga
Okoliščina, da bi o morebitni pritožbi odločali sodniki višjega sodišča, ki se nahaja v isti stavbi kot okrožno sodišče ni taka, da bi utemeljevala prenos pristojnosti. Morebitni tesnejši stik stranke s posameznimi višjimi sodniki bi bil kvečjemu lahko razlog za njihovo izločitev.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Med druge tehtne razloge, ki lahko utemeljujejo delegacijo pristojnosti, se po ustaljeni sodni praksi štejejo tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost sodišča. Prav taka okoliščina je po prepričanju Vrhovnega sodišča tudi ta, da je pravdna stranka (tožnica) zaposlena na sodišču, ki bi bilo sicer pristojno za odločanje v tej zadevi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zdravstveno stanje - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1) in pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Tako iz predloga predlagatelja kot iz dopisa CSD je razvidno, da je fizično in psihično zdravstveno stanje nasprotne udeleženke slabo in je v celoti odvisna od pomoči druge osebe. Očitno je torej, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer trenutno biva.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odškodninski spor - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - pristojno sodišče kot stranka v postopku - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
V konkretni zadevi bi moralo o tožbi, s katero tožnik zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki mu je nastala v posledici protipravnega ravnanja Okrožnega sodišča v Mariboru oziroma uradnih oseb tega sodišča, odločati sodišče, ki se mu protipravno ravnanje očita, zaradi česar bi po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča lahko bil okrnjen videz nepristranskosti sojenja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - policist kot stranka v postopku - videz nepristranskosti sodišča - zavrnitev predloga
„Drugi tehtni razlogi“ so po ustaljeni sodni praksi tudi okoliščine, ki bi lahko okrnile že sam videz nepristranskosti sodišča. Okoliščina, ki jo zatrjuje tožnik, da je toženec policist na območju Okrajnega sodišča na Ptuju ter da tam nastopa večkrat kot priča, po prepričanju Vrhovnega sodišča ni takšna okoliščina. Zgolj poklic stranke ni okoliščina, ki bi predstavljala kakršnokoli subjektivno vez med njo in sodiščem. Če bi takšnim okoliščinam pripisovali, da lahko okrnijo nepristranskost, bi sistem v določenem delu sploh ne mogel delovati. Enako velja glede trditve, da toženec v tej vlogi večkrat nastopa kot priča.
ZPP člen 25, 25/2. ZIZ člen 15, 35, 100, 136. ZS-H člen 24, 24/1. ZS člen 114, 114/3. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (1980) člen 8, 8-31.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - izvršba na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet - stalno prebivališče dolžnika
Dolžnikovo stalno prebivališče se nahaja na območju katastrske občine Plač, ki skladno s 31. točko 8. člena ZPUZSO spada v območje Okrajnega sodišča v Mariboru (114. člena ZS, pred spremembo ZS-H v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZS-H).
ZPP člen 30. ZDSS-1 člen 5, 5/1. ZS člen 99, 99/2-2.
spor o pristojnosti - podjemna pogodba - dejansko delovno razmerje
Za presojo stvarne pristojnosti v navedeni zadevi je bistveno, ali je pravna podlaga za vtoževano terjatev obstoj dejanskega delovnega razmerja ali pa je pravna podlaga ustni dogovor o podjemni pogodbi. Glede na to, da v zvezi z delom, ki ga je tožnik opravil za družbo B., d.o.o. oziroma za toženca kot samostojnega podjetnika ni bila sklenjena niti pogodba o zaposlitvi, niti podjemna pogodba, dejanske navedbe strank pa bi lahko kazale tako na faktično delovno razmerje kot ustno dogovorjeno pogodbo o delu, je za odločitev o stvarni pristojnosti lahko bistveno tudi to, kako stranke opredeljujejo svoje razmerje.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odškodninski spor - združitev pravd v skupno obravnavanje - pospešitev postopka - nižji stroški pravdnega postopka
Odločitev je odvisna od presoje, ali bi bilo glede na določbo 300. člena ZPP z združitvijo mogoče doseči pospešitev postopka ali znižanje stroškov postopka. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je zahtevani pogoj izpolnjen. V obeh pravdnih zadevah, ki temeljita na istem škodnem dogodku toženka ugovarja, da do škodnega dogodka ni prišlo na način, kot trdita tožeči stranki. V obeh pravdnih zadevah je bil tudi podan predlog za zavarovanje dokaza s postavitvijo izvedenca avtomobilske stroke. Glede na ugovor toženke bo treba v obeh pravdah z izvajanjem dokazov (vsaj delno) ugotavljati isto dejansko stanje. Prav tako ne gre prezreti, da je predlog za prenos v svojih vlogah predlagala tudi toženka, tožnica pa se je s prenosom strinjala, pod pogojem, da bo tam postopek tekel hitreje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - dvom v nepristransko sojenje - pristojnost okrožnega sodišča - predlog pristojnega sodišča za delegacijo pristojnosti - sodnica okrajnega sodišča kot stranka v postopku - zavrnitev predloga
Okoliščina, da je toženka sodnica okrajnega sodišča, ki je zgolj organizacijska enota okrožnega sodišča (predlagatelj niti ne navaja, da bi sodišči imeli prostore v isti stavbi in na istem naslovu), ni "drugi tehten razlog", ki bi utemeljeval prenos krajevne pristojnosti. Okoliščina, da se toženka (okrajna sodnica) srečuje z eno izmed sodnic okrožnega sodišča (okrožno sodnico A. A.) v zvezi z delom in zasebno, pa sicer (lahko) predstavlja razlog za izločitev okrožne sodnice po 70. členu ZPP, vendar to samo po sebi še ne pomeni, da vsi sodniki okrožnega sodišča zaradi tega ne bi mogli prosto odločati po svoji vesti in bi bil zaradi tega lahko v obravnavani zadevi okrnjen videz nepristranskosti. Predlagatelj bi moral v predlogu navesti okoliščine, ki bi kazale na pristranskost sodišča (ne posamične sodnice), torej na pristranskost prav vseh sodnikov sodišča, ki je pristojno odločati v zadevi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z delom sodišč
Predlagatelj sodnikom ljubljanskega okrožja očita nestrokovno, nezakonito in neustavno vodenje postopkov ter procesno in materialnopravno zmotne odločitve. Taki očitki se v posamičnih sodnih postopkih obravnavajo v postopkih z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi zoper sodniške odločitve (kot predlagatelj sam navaja, so taki postopki tudi že v teku). Enako velja, tudi če so (vmesne ali končne) odločitve v posamičnih postopkih vezane na vprašanje predlagateljeve procesne sposobnosti. Razumljivo je, da predlagatelj take odločitve subjektivno dojema kot omejevanje dostopa do sodišča, vendar pa gledano objektivno, to je s stališča povprečnega razumnega opazovalca oziroma splošne javnosti, ne gre za utemeljen dvom v objektivno nepristranskost sodišč.
predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča
Dejstvo, da je Republika Slovenija, Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, tožena stranka v tem individualnem delovnem sporu, predstavlja okoliščino, zaradi katere je lahko okrnjen videz nepristranskosti. To pomeni, da je podan drug tehten razlog, da o tožbenem zahtevku tožnice ne odloča Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča
Nezadovoljstvo stranke z delom sodišča in morebitne nepravilnosti v postopku niso razlog za prenos pristojnosti.
Delegacija pristojnosti sodišča pride v poštev le v primerih obstoja takšnih okoliščin, zaradi katerih bi bili vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Drugi tehtni razlogi po 67. členu ZPP so po dolgoletni in enotni sodni praksi namreč objektivne okoliščine, ki lahko pri zunanjem opazovalcu vzbudijo dvom v nepristranskost sodišča ali subjektivne povezave ene izmed strank s personalnim substratom celotnega sodišča. Golo nezadovoljstvo stranke s konkretnim sodiščem ni takšna okoliščina. Drugačno stališče bi namreč pomenilo, da si lahko stranka prosto izbira ustrezajoče ji sodišče na območju Republike Slovenije. To bi izvotlilo sistem krajevne pristojnosti sodišč.
ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00027197
ZGD-1 člen 388, 611. ZPP člen 67. ZNP člen 15.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nepravdni postopek - delničarji - sodni preizkus denarne odpravnine - vodenje enotnega postopka
Ker se je postopek za sodni preizkus denarne odpravnine po 388. členu ZGD-1 z vložitvijo predloga z dne 6. 2. 2019 pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici začel preden je bil pri Okrožnem sodišču v Kopru 11. 2. 2019 vložen predlagateljev predlog, je glede na navedeno določbo v tej zadevi pristojno Okrožno sodišče v Novi Gorici (15. člen ZNP).
Obstaja tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti, zato da se predlagatelju- delničarju omogoči obravnavanje njegovega pravočasnega predloga za sodni preizkus denarne odpravnine v enotnem postopku pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - spor iz družinskih razmerij - povezanost postopkov - ugoditev predlogu
Razlogi, na katere je Okrožno sodišče v Kranju oprlo predlog za prenos pristojnosti, utemeljujejo pričakovanje, da bo o predlogu Centra za socialno delo Gorenjska, Enote Kranj, glede odvzema otrok nasprotnima udeležencema, namestitve v zavod in glede drugih medsebojnih razmerij nasprotnih udeležencev in otrok, ki bodo predmet urejanja, ter o predlogu za izdajo začasne odredbe, odločeno hitreje in z manjšimi stroški, če bo o predlogu odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani. To pričakovanje utemeljuje odvisnost odločitev v obeh postopkih (pravdnem in nepravdnem) od zaključkov o primernosti staršev za dodelitev otrok v varstvo in vzgojo, v zvezi s to okoliščino pa je bilo, kot izhaja iz predloga za delegacijo, v pravdnem postopku, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, pridobljenih že več dokazov, vključno z izvedenskim mnenjem.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - stranka je sin vpisničarke
Okoliščine, kot jih je pojasnilo sodišče, predstavljajo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Razpravljajoča sodnica kot tudi ostale tri sodnice, razporejene na pravdni oddelek, toženca poznajo, ker je starejši sin dolgoletne vpisničarke njihovega sodišča. Ker šteje pravdni oddelek le štiri sodnice in dve vpisničarki, so zelo povezane in tako tudi redno seznanjene z dogajanjem med pravdnima strankama. Zadeva je bila ravno zaradi tega, ker gre za sina njihove vpisničarke, še posebej aktualna tema pogovorov na njihovem sodišču. O tem so se tudi pogovarjale, same sodnice in z navedeno vpisničarko, predvsem v smislu tolažbe in dajanja nasvetov, ko je za njih prosila. Navedene okoliščine bi utegnile pri tožnici vzbuditi vtis pristranskosti, hkrati pa bi mogle negativno vplivati na percepcijo javnosti o nevtralnosti in s tem objektivni nepristranskosti odločanja v postopku. Zato je Vrhovno sodišče predlogu ugodilo in za odločanj v tej zadevi določilo Okrajno sodišče v Žalcu.