določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - otrok nekdanjega sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku - državni tožilec - poslovanje v isti sodni stavbi - dvom v nepristranskost pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Okoliščina, da je oče nasprotne udeleženke upokojeni državni tožilec, pred tem pa sodnik na pristojnem sodišču, sama po sebi ne more utemeljiti dvoma v objektivno nepristranskost celotnega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - zakoniti zastopnik stranke kot uslužbenec pristojnega sodišča
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča táko okoliščino in torej drug tehten razlog v smislu določbe 67. člena ZPP pomeni tudi zaposlitev stranke oziroma njenega zakonitega zastopnika na sodišču, pred katerim teče konkretni postopek.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - videz nepristranskosti sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča - zavrnitev predloga
Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posamičnih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Enako velja, tudi če so (vmesne ali končne) odločitve v posamičnih postopkih vezane na vprašanje predlagateljeve procesne sposobnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristransko sojenje - izločitev sodnika - izločitveni razlog - zavrnitev predloga
Nekonkretizirane navedbe o funkcijski in zasebni prepletenosti treh sodnikov, ki obravnavajo zadeve, v katerih je predlagateljica stranka postopka, ne dajejo podlage za ugotovitev, da je ogrožena objektivna nepristranskost sojenja. Trditve o pristranskosti posamezne sodnice ali sodnika lahko sicer pomenijo razlog za izločitev, ne morejo pa per se pomeniti razloga za prenos krajevne pristojnosti
Predlagateljica v predlogu izpostavlja okoliščine, ki naj bi pomenile utemeljen dvom v nepristranskost sojenja pred Okrožnim sodiščem A., pri tem pa spregleda, da je bilo v obravnavani zadevi s sklepom Vrhovnega sodišča I R 75/2018 v sporu o pristojnosti, sproženem s strani Okrožnega sodišča A., odločeno, da je za sojenje v tej zadevi pristojno Okrajno sodišče A., saj gre za spor iz najemnega razmerja.
delegacija pristojnosti - drug tehten razlog - sodnik porotnik
Le dejstvo, da je tožnik porotnik na Delovnem sodišču v Kopru po ustaljeni sodni praksi ni razlog, ki bi lahko vzbudil dvom v objektivno nepristranskost sodišča. Za okoliščino, ki bi utemeljevala ugoditev predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča namreč ne šteje imenovanje za sodnika porotnika, ki opravlja to funkcijo v času vložitve tožbe.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - predmet pogodbe - najemna pogodba - podjemna pogodba - oskrba živali
Vtoževana terjatev temelji na pogodbi o oskrbi in vhlevitvi konja, ki pomeni kombinacijo uporabe tuje stvari (uporabo boksa, jahališča in hipodroma), ki je nadgrajena z dodatnimi storitvami pogodbene stranke. Tovrstna pogodba se (tako kot npr. pogodba o najetju gostinskih zmogljivosti) zato presoja po pravilih podjemniške pogodbe. To pomeni, da vtoževana terjatev izvira iz pogodbenega razmerja, ki ni najemno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Med druge tehtne razloge v smislu navedene zakonske določbe po ustaljeni sodni praksi spada tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki zagotavlja izključitev razumnega dvoma strank v nepristranskost odločanja pristojnega sodišča. Vendar zgolj splošna tožnikova navedba, da dvomi v nepristranskost sodišča zaradi predhodnih primerov, še ni dovolj. V sodbah Višjega sodišča v Ljubljani in Mariboru, ki ju je predložil, pa gre za pravdno in izvršilno zadevo drugih oseb in ne za zadevi v zvezi z njim, s toženko ali toženkino zakonito zastopnico.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - otrok sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da je toženec sin sodnika na sodišču, pred katerim je v teku konkretni postopek, in da je bil nekaj let nazaj tudi toženec sam kot strokovni sodelavec zaposlen na istem sodišču, je okoliščina, ki ustvarja videz objektivne pristranskosti sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezaupanje v delo sodišča - konkretiziranost navedb - zavrnitev predloga
V skladu z enotno sodno prakso zgolj dolgotrajnost sodnega postopka ter izguba zaupanja stranke v potek postopka, sama po sebi ni utemeljen razlog za določitev drugega pristojnega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodnikov višjega sodišča
Ni mogoče vnaprej trditi, da so vsi sodniki Višjega sodišča v Ljubljani nezmožni objektivno nepristranskega odločanja že zato, ker je bila na to sodišče imenovana sodnica, ki je o zadevi odločala na prvi stopnji.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nekonkretiziranost trditev - nezadovoljstvo z delom sodnika - izvedba dokaza z izvedencem - zavrnitev predloga
Trditve o nepravilnosti pri izvedbi dokaza z izvedencem ne predstavljajo podlage za prenos pristojnosti po 67. členu ZPP, trditve o nepravilnosti ravnanja sodne uprave pa so nekonkretizirane do te mere, da nanje vsebinsko ni mogoče odgovoriti. Dvom predlagateljev v pravilnost procesnega postopanja sodnice je lahko predmet obravnave v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi zoper sodniške odločitve, ni pa to razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, da postopa v zadevi. O zahtevi predlagateljev za izločitev predsednika sodišča pa po drugem odstavku 73. člena ZPP odloči predsednik neposredno višjega sodišča.
ZPP člen 25, 25/2. ZIZ člen 15, 100. ZS-H člen 24, 24/1. ZS člen 114.
krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - izvršba na denarno terjatev - sedež dolžnika
Katastrske občine, ki spadajo v določen sodni okraj, so še vedno določene z Zakonom o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območij občine ter območjih občin.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - konkretizacija predloga - dvom v nepristranskost sojenja
V skladu z enotno sodno prakso zgolj dolgotrajnost sodnega postopka ter izguba zaupanja stranke v potek postopka, sama po sebi ni utemeljen razlog za določitev drugega pristojnega sodišča.
predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Ker toženka v predlogu niti ni navedla, kakšen pogodbeni odnos obstaja med Delovnim sodiščem v Celju in tožečo stranko, pri čemer ta pogodbeni odnos ne izhaja niti iz listin, ki jih je toženka priložila predlogu, in ker niti iz pojasnila Finančno računovodske službe Delovnega sodišča v Celju ne izhaja, da ima Delovno sodišče v Celju pogodbeni odnos s tožečo stranko, Vrhovno sodišče ugotavlja, da toženka ni izkazala okoliščin, ki bi utemeljevale drug tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nekonkretizirane navedbe - dvom v nepristranskost sodnikov
Predlagatelj navaja, da je pristojno sodišče naklonjeno tožeči stranki. Tega očitka z ničemer ne konkretizira - ne pove iz česa naj bi zatrjevana naklonjenost izhajala ali kako se kaže. Zgolj njegovi sumi, sami po sebi, pa prenosa pristojnosti ne morejo utemeljiti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - območje sodnega okraja - majhno sodišče - čistilka sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da je dolžnica čistilka, ki delo opravlja pri krajevno pristojnem majhnem sodišču, predstavlja tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
prenos krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodnikov pristojnega sodišča - nezadovoljstvo z delom sodnika - bistvene kršitve pravil postopka - videz nepristranskosti sojenja - sojenje v nerazumnem roku
Očitno je, da predlagatelj ni zadovoljen z delom sodnice in potekom konkretne pravde, a okoliščine, na katere se pri tem opira, ne utemeljujejo lažje izvedbe postopka pred drugim sodiščem. Ne le, ker pravda tudi po oceni predlagatelja že dalj časa poteka oziroma sta okrajni sodišči v Kopru ter Piranu razmeroma blizu, temveč predvsem zato, ker prenos krajevne pristojnosti ni ustrezno sredstvo, ki bi bilo namenjeno preprečevanju kršitev oziroma odpravljanju nepravilnosti pri sojenju, kar velja tudi za očitano zavlačevanje postopka oziroma nevestnost pri delu.
spor o pristojnosti - zemljiškoknjižni postopek - predlog za izdajo začasne odredbe - pravno sredstvo
Dejstvo je, da je nasprotna udeleženka predlog za izdajo začasne odredbe vložila v že uvedenem zemljiškoknjižnem postopku, kjer je želela preprečiti vknjižbo lastninske pravice na predlagateljico in drugega udeleženca. Čeprav je ob pregledu njenega predloga Okrajno sodišče v Tolminu menilo, da lahko z materialnopravnim izpodbijanjem zemljiškoknjižnega vpisa stranka uspe le v okviru pravdnega postopka (z izbrisno tožbo), takšno predvidevanje presega meje predhodnega preizkusa predloga.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - upokojena uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku - vpisničarka - objektivna nepristranskost sodišča
Dejstvo, da je bila dolžnica 33 let zaposlena kot vpisničarka na izvršilnem oddelku sodišča, pred katerim je v teku konkretna zadeva, in da ima še vedno pogoste stike z bivšimi sodelavci (sodniki in strokovnimi sodelavci), bi namreč utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja, tako v očeh javnosti kot v očeh pravdnih strank.