določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - videz nepristranskosti sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Dejstvo, da je dotično okrožno sodišče v zadevi sodilo na prvi stopnji, sodba pa je bila z odločbo višjega sodišča razveljavljena, samo po sebi ne predstavlja utemeljenega razloga za določitev drugega pristojnega sodišča. Sodni red celo predvideva, da je po razveljavitvi zadeva predložena istemu sodniku. Predhodno odločanje o zadevi torej ni okoliščina, ki bi vplivala na izgled nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodni izvedenec kot stranka v postopku - zavrnitev predloga
Okoliščina, da naj bi bil upnik sodni izvedenec, ni "drug tehten razlog", ki bi utemeljeval prenos krajevne pristojnosti. Sodni izvedenec ni imenovan le za določeno sodišče, pač pa za območje cele države in lahko sodeluje s sodniki vseh sodišč v državi. Morebitno pogostejše sodelovanje izvedenca v postopkih pri posameznem sodišču pa ni takšen razlog, da bi povzročil realen dvom v NEpristranskost sojenja.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodnikov - trajanje sodnega postopka
Delegacijo je torej mogoče dopustiti predvsem takrat, kadar bi bila določitev drugega pristojnega sodišča smotrna zaradi razlogov ekonomičnosti ter v tistih primerih, ko je objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča.
Presoja nepravilnosti odločitev v zvezi z zasledovanjem otrokove koristi kot glavnim vodilom tovrstnih postopkov je pridržana za (morebitno) odločanje instančnih sodišč na podlagi rednih in izrednih pravnih sredstev, za odpravo dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa je mogoče zahtevati njegovo izločitev.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Med druge tehtne razloge v smislu 67. člena ZPP se uvršča tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. V skladu s to zahtevo je treba izključiti vsak razumen dvom, ki bi se lahko pojavil pri udeležencih postopka ali javnosti, v nepristranskost vseh sodnikov določenega sodišča.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - krajevna pristojnost - pristojnost sodišča, na območju katerega leži nepremičnina
Katastrska občina št. C. spada v občino Izola po 52. točki 2. člena Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij. Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je opredeljeno s katastrskimi občinami, ki jih določi Vlada z uredbo (tretji in četrti odstavek 114. člena Zakona o sodiščih). Do sprejetja te uredbe se za območje krajevne pristojnosti okrajnih, okrožnih in višjih sodišč štejejo območja, ki so veljala do dneva uveljavitve tega zakona (prvi odstavek 24. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih - ZS-H). Do uveljavitve ZS-H je veljalo, da je območje posameznega okrajnega sodišča opredeljeno s sodnim okrajem. Po 27. točki takrat veljavnega 114. člena ZS je okrajno sodišče v Piranu določeno za območje sodnih okrajev Izola in Piran. Vrhovno sodišče je zato za odločanje v tej zadevi določilo krajevno pristojno sodišče, in sicer Okrajno sodišče v Piranu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov v zadnji fazi sodnega postopka - izdana sodba - objektivna nepristranskost - pogodbeni odnos med Republiko Slovenijo in zavarovalnico - zavrnitev predloga
Postopek pred sodiščem prve stopnje v tej zadevi je že končan, sodišče je tudi že izdalo sodbo, zato je treba že z tega razloga predlog zavrniti.
Pogodben odnos med Vlado Republike Slovenije in tožnico, na podlagi katerega vsa sodišča v državi, vključno z Vrhovnim sodiščem, vplačujejo premije po Pokojninskem načrtu za dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence, ni tehten razlog, ki bi utemeljeval delegacijo pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - prenos pristojnosti na drugo manj obremenjeno stvarno pristojno sodišče - nezadovoljstvo z delom sodišča - trajanje sodnega postopka - pravica do sojenja v razumnem roku
Predlagatelj se sklicuje na nezakonit prenos pristojnosti po 105. a členu ZS ter na subjektivno zaznane nepravilnosti pri delu sodišča kot celote in sodeče sodnice, kar naj bi ustvarilo videz nezaupanja in pristranskosti. Nekateri očitki so sicer novi, a po vsebini pomenijo dvom v pravilnost procesnega postopanja sodnikov, kar je, kot je bilo tožniku pojasnjeno že v sklepu I R 2/2019 z dne 14. 3. 2019, lahko kvečjemu predmet obravnave v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi zoper sodniške odločitve.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - prenos pristojnosti na drugo manj obremenjeno stvarno pristojno sodišče - nezadovoljstvo z delom sodišča - trajanje sodnega postopka - pravica do sojenja v razumnem roku
Prenos pristojnosti na podlagi 105.a člena ZS je namenjen razbremenitvi stvarno pristojnega sodišča, ki ima sodne zaostanke, hkrati pa tudi pospešitvi postopkov, saj se bodo zadeve pred manj obremenjenimi sodišči hitreje obravnavale, kar pomeni tudi učinkovitejše zagotavljanje pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki pa ni le v interesu celotnega sodstva, ampak tudi v interesu pravdnih strank.
Med okoliščine, ki utemeljujejo prenos pristojnosti, ne spadajo morebitne kršitve procesnega ali materialnega prava, ki jih pri svojem delu stori sodišče. Za odpravo morebitnih takih nepravilnosti imajo stranke na razpolago redna (in izredna) pravna sredstva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - sodišče kot predlagatelj - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - majhno sodišče - sorodstvo uslužbenca pristojnega sodišča in stranke v postopku - otrok uslužbenke pristojnega sodišča kot stranka v postopku - strokovna sodelavka - okoliščine konkretnega primera - izločitev sodnika - naravni sodnik - spor majhne vrednosti
Stranka predmetnega postopka je sin ene izmed strokovnih sodelavk, ki je na manjšem okrajnem sodišču zaposlena kot sodniška pomočnica.
Sodna praksa je zavzela stališče, da je lahko v primeru majhnega sodišča okrnjen videz njegove nepristranskosti, če je na njem zaposlena stranka ali njen zakonec oziroma sorodnik. Ker pa je treba imeti pred očmi vse okoliščine konkretnega primera, je lahko le posplošeno sklepanje o tem preuranjeno.
Na podlagi vseh okoliščin te zadeve Vrhovno sodišče ocenjuje, da z izvedbo postopka videz nepristranskosti pristojnega sodišča ne bo okrnjen, zato je predlog zavrnilo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nestrinjanje z odločitvijo sodišča - zavrnitev predloga
Zgolj nestrinjanje nasprotnega udeleženca s stališčem in odločitvijo sodišča ni drug tehten razlog v smislu 67. člen ZPP. Dvom nasprotnega udeleženca v pravilnost odločitve sodišča je lahko predmet obravnave v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi zoper sodniške odločitve, ni pa to razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, da postopa v zadevi.
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 58. ZOA člen 2, 6. ZSV člen 19. ZUS-1 člen 2.
spor o pristojnosti - osebna asistenca - socialni spor - upravni spor
Odločba centra za socialno delo o pravici do osebne asistence je dokončen upravni akt, zoper katerega je sodno varstvo v skladu s prvim odstavkom 2. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zagotovljeno v upravnem sporu.
Spora o pravici do osebne asistence ni mogoče opredeliti kot spora iz 5.b točke prvega odstavka 7. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1). Tudi če pravico do osebne asistence uvrstimo med pravice do socialnih prejemkov iz različnih naslovov, ni izpolnjen nadaljnji pogoj za pristojnost socialnega sodišča, to je, da je za priznanje te pravice odločilen premoženjski cenzus. Nasprotno prvi odstavek 6. člena Zakona o osebni asistenci (ZOA) izrecno določa, da je vsakemu, ki izpolnjuje s tem zakonom določene pogoje, zagotovljena osebna asistenca pod enakimi pogoji, ne glede na njegov dohodek ali premoženje.
ZSV člen 3, 18a, 100c. ZUPJS člen 30a. ZDSS-1 člen 7, 7/1.
spor o pristojnosti - invalid - družinski pomočnik - oprostitev plačila - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - socialni spor
Odločanje o pravici do družinskega pomočnika in odločanje o oprostitvi invalidne osebe plačilu prispevka k plačilu družinskega pomočnika je odločanje o pravici do socialnega prejemka, v smislu določbe 5.b točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1, zato gre pri sodnem izpodbijanju upravne odločbe o tej pravici za socialni spor.
Okoliščina, da v tem sporu tožnik izpodbija le tisti del odločitve centra za socialno delo, ki se nanaša na zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, ne pa tudi tistega dela odločbe, ki se nanaša na dodelitev pravice do izbire družinskega pomočnika, pravico družinskega pomočnika do delnega plačila za izgubljeni dohodek in oprostitev plačila prispevka k plačilu pravic družinskega pomočnika, ne pomeni, da ta spor ni socialni spor.
V tej zadevi tožena stranka ni podala ugovora stvarne pristojnosti, zato bi se sodišče po uradni dolžnosti lahko izreklo za stvarno nepristojno le ob predhodnem preizkusu tožbe, torej preden je tožbo posredovalo v odgovor. Ker je okrajno sodišče ta rok zamudilo, se kasneje po uradni dolžnosti ni več moglo izreči za stvarno nepristojno.
ZDSS-1 člen 5, 5/1-č. ZPP člen 1, 25, 25/2, 30, 30/1. ZZ člen 36, 36/2. ZDR-1 člen 8.
spor o pristojnosti - izbira direktorja - odškodnina
Tožnica od tožene stranke (ustanovitelja javnega zavoda) vtožuje odškodnino zaradi posega v njene osebnostne pravice ter zaradi razžalitve dobrega imena in časti s strani tožene stranke, ker ni bila izbrana za direktorja javnega zavoda.
ZDSS-1 v točki č) prvega odstavka 5. člena določa, da je delovno sodišče pristojno tudi za odločanje v individualnem delovnem sporu v zvezi s postopkom zaposlovanja delavca med delodajalcem in kandidatom. Tožena stranka, ki je ustanovitelj Javnega zavoda A., v tem sporu nima položaja delodajalca. Tožnica se je kot kandidatka prijavila na razpis za imenovanje direktorja Javnega zavoda, kjer bi se v primeru uspešno zaključenega kandidiranja (torej v primeru izbire) tudi zaposlila. To pomeni, da bi imel položaj delodajalca napram tožnici kot kandidatki Javni zavod, ne pa njegov ustanovitelj, ki je v tem sporu tožena stranka.
Za odločanje v tem sporu je pristojno Okrajno sodišče v Škofji Loki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS00029569
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 58. ZUS-1 člen 2. ZPP člen 25.
spor o pristojnosti - osebna asistenca - socialno sodišče - upravno sodišče
Odločba centra za socialno delo o pravici do osebne asistence je dokončen upravni akt, zoper katerega je sodno varstvo v skladu s prvim odstavkom 2. člena Zakona o upravnem sporu zagotovljeno v upravnem sporu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nekdanja uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča - dvom v nepristranskost pristojnega sodišča - zapuščinski postopek
»Drugi tehtni razlogi«, ki lahko utemeljujejo delegacijo pristojnosti po navedenem členu, so po ustaljeni sodni praksi1 tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost sodišča. Dejstvo, da so stiki in srečanja med zaposlenimi na Okrajnem sodišču v A. in V. S. kot bivšo uslužbenko na tem sodišču pogosti ter da jo poznajo vsi zaposleni, je po presoji Vrhovnega sodišča taka okoliščina.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - otrok nekdanjega sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku - državni tožilec - poslovanje v isti sodni stavbi - dvom v nepristranskost pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Okoliščina, da je oče nasprotne udeleženke upokojeni državni tožilec, pred tem pa sodnik na pristojnem sodišču, sama po sebi ne more utemeljiti dvoma v objektivno nepristranskost celotnega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - sodnik kot stranka v postopku - poslovanje v isti sodni stavbi - ugoditev predlogu
Življenjski primer, iz katerega izvira obravnavana odškodninska zadeva, je kazenski postopek v zadevi A. Ta se je (ob veliki medijski pozornosti) odvijal na treh stopnjah sojenja v sodni zgradbi, v kateri naj bi sedaj potekala še odškodninska pravda. Predmet dokaznega postopka bi glede na tožbeno trditveno podlago utegnili biti očitki o naklepnem škodljivem ravnanju nekaterih tožencev. Ti toženci so sodniki sodišč, ki se nahajajo v isti zgradbi kot sodeče sodišče.
Navedene okoliščine tudi po prepričanju Vrhovnega sodišča utemeljujejo prenos pristojnosti zaradi zagotavljanja videza nepristranskosti.
mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - določitev krajevno pristojnega sodišča - bivališče zapustnika v tujini - kraj zapuščine
Če v Republiki Sloveniji ni nobene zapuščine, določi Vrhovno sodišče Republike Slovenije, katero po zakonu stvarno pristojno redno sodišče je krajevno pristojno (četrti odstavek 177. člena ZD).
Glede na določbe prvega in drugega odstavka 79. člena ZMZPP v tej fazi postopka ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča. Ker iz predloženega spisa ne izhaja nobena navezna okoliščina, na podlagi katere bi Vrhovno sodišče določilo krajevno pristojno sodišče, je Vrhovno sodišče za krajevno pristojno določilo Okrajno sodišče na Vrhniki, saj je postopek pred tem sodiščem že v teku.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sorodstvo med sodnikom pristojnega sodišča in pričo v postopku - zavrnitev predloga
Predlagatelj skopo navaja, da že samo dejstvo, da hčerka priče na predmetnem sodišču opravlja delo sodnice, predstavlja razlog za delegacijo stvarne pristojnosti. To ne drži.