razglasitev pogrešanca za mrtvega - določitev krajevno pristojnega sodišča - izključna pristojnost slovenskega sodišča - lastništvo nepremičnine - kraj rojstva
Sodišče Republike Slovenije je izključno pristojno za razglasitev pogrešanega slovenskega državljana za mrtvega, ne glede na to, kje je imel stalno prebivališče (78. člen ZMZPP). Ker po zbranih podatkih predlagateljice v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP), je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Črnomlju.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranost sodnika - dvom v nepristranskost pristojnega sodišča - izločitev sodnika - nekdanji uslužbenec pristojnega sodišča kot pooblaščenec stranke v postopku - pravosodni svetovalec - zavrnitev predloga
Tožnica in predložitveno sodišče svojega nezadovoljstva z odločitvijo predsednice sodišča (zavrnitev predlogov za izločitev) ne moreta preseči z vložitvijo predloga za delegacijo, čeprav bi bil njun pomislek na mestu, temveč je temu namenjeno drugo pravno sredstvo – pritožba proti sklepu predsednice, kar jasno izhaja iz pravnega pouka obeh sklepov.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nepravdni postopek - postopek za varstvo koristi otroka - zvišanje preživnine - pravica izbire - prebivališče - videz nepristranskosti sodišča - zavrnitev predloga
Predlagatelj ima v postopku varstva koristi otrok pravico izbire med več krajevno pristojnimi sodišči. Pravico izbire sta predlagateljici izkoristili tako, da sta predlog vložili pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, kjer ima nasprotni udeleženec stalno prebivališče. Res je, da imajo predlagateljici stalno prebivališče in nasprotni udeleženec začasno prebivališče vsi na Bledu, kar pomeni, da je za odločanje krajevno pristojno tudi Okrožno sodišče v Kranju. Vendar pa to v obravnavanem primeru ni razlog za prenos pristojnosti v Kranj. Predlagateljici sta izbrali svojo pravico, čas potovanja med Bledom in Kranjem ter Bledom in Ljubljano ni bistveno daljši, odvetnica predlagateljic je iz Ljubljane (le dela za pisarno v Celju). Dodaten razlog za odločitev je tudi dejstvo, da je kot sodnica na Okrožnem sodišču v Kranju zaposlena mati partnerke nasprotnega udeleženca, kar bi lahko povzročilo dvom v nepristranskost odločanja.
spor o pristojnosti - pravila o gospodarskih sporih - objektivni in subjektivni kriteriji - društva
Okrožno sodišče v Celju ima prav, ko trdi, da v obravnavani zadevi ne gre za gospodarski spor. Obe stranki sta namreč društvi, to pa ni organizacijska oblika, na katero bi 481. in 482. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) navezoval uporabo pravil v gospodarskih sporih ter s tem pristojnost okrožnega sodišča. Prav tako ni podana tudi nobena navezna okoliščina iz 483. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - območje sodnega okraja - organizacija dela - svaštvo uslužbenca sodišča z udeleženci postopka - manjše sodišče
Vrhovno sodišče ugotavlja, da okoliščine, ki jih je navedel predlagatelj, predstavljajo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Dolžnica je namreč v svaštvenem razmerju s sodniško pomočnico, ki delo opravlja ravno na izvršilnem oddelku, kjer se odvija obravnavani postopek. Gre za majhen kolektiv in dela, kot navaja stvarno in krajevno pristojno sodišče v predlogu, ni mogoče organizirati tako, da sodniška pomočnica ne bi prišla v stik z obravnavano zadevo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom sodnika - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - zavrnitev predloga
spor o pristojnosti - premoženjskopravni spor - fizična oseba - gospodarski spor - subjektivni kriterij za gospodarski spor
Tožeča stranka je fizična oseba in kot taka ne spada med subjekte, za katere se uporabljajo pravila o gospodarskih sporih (prvi odstavek 481. člena ZPP), zato v obravnavanem primeru ne gre za gospodarski spor.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - pavšalne navedbe - zavrnitev predloga
Trditve, da naj bi dvom o nepristranskosti pristojnega višjega sodišča vzbujala okoliščina, da je njegov predsednik Novomeščan, pri razumnem človeku oziroma percepciji javnosti ne morejo vzbuditi upravičenega dvoma o objektivni nepristranskosti sojenja.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - bivališče pravdne stranke - dokazni postopek - ogled kraja - zaslišanje policista - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti
Tožnik ima stalno prebivališče na območju Okrajnega sodišča na Ptuju, prav tako zavarovanec tožene stranke, ki ga bo treba zaslišati; potrebno bo opraviti ogled kraja škodnega dogodka, ki je na območju tega sodišča, ter zaslišati policiste s policijske postaje Podlehnik (ki je z območja istega okrajnega sodišča), ki so opravili ogled prometne nesreče. Ker ne gre za izključno pristojnost predložitvenega sodišča, Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlog tožene stranke, da se zadeva prenese v sojenje pred Okrajno sodišče na Ptuju, utemeljen.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - pavšalne navedbe - zavrnitev predloga
Pavšalne in dokazno nepodprte navedbe o preteklih nezakonitih in krivičnih odločitvah pristojnega višjega sodišča ne pomenijo tehtnega in utemeljenega razloga, ki bi pri razumnem posamezniku ter v očeh javnosti lahko vzbudil dvom o nepristranskosti sojenja v konkretni zadevi.
ZPP člen 25, 25/2. ZIZ člen 15, 166, 166/2. ZS člen 114, 114/3. ZS-H člen 24, 24/1.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba na nepremičnine - katastrska občina - oprava izvršbe
Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je določeno s katastrskimi občinami (tretji odstavek 114. člena Zakona o sodiščih). Ker Vlada Republike Slovenije ni izdala uredbe, s katero bi določila katastrske občine, ki obsegajo območje posameznega okrajnega sodišča, se za območje krajevne pristojnosti okrajnih, okrožnih in višjih sodišč štejejo območja, ki so veljala do dneva uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (prvi odstavek 24. člena ZS-H). Katastrske občine, ki spadajo v določen sodni okraj, so tako še vedno določene z Zakonom o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območij občine ter območjih občin, o čemer se je Vrhovno sodišče že večkrat izreklo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - objektivna nepristranost - predlog za izločitev sodnika - dvom v nepristranost sodnika - zavrnitev predloga - medijska odmevnost
Obravnavana zadeva je postala odmevna zaradi izjemne medijske izpostavljenosti, ki je sledila neposredno odvzemu otrok, v javnosti pa so se na sporni dogodek prek medijev s svojimi komentarji in interpretacijami odzivale številne osebe, ki s samim sojenjem niso bile seznanjene. V takih okoliščinah je sodišče upravičeno in tudi dolžno o zadevi podati informacije z namenom objektivnega prikaza celotnega poteka dogodkov.
Drži, da je obravnavana zadeva postala skrajno medijsko izpostavljena. Vendar to ne more biti razlog za prenos krajevne pristojnosti. V nasprotnem bi namreč lahko deležniki postopka že samo z vzbujanjem medijske pozornosti izigrali pravila procesnih zakonov o krajevni pristojnosti. Enako velja glede toženkine trditve, da naj bi splošna javnost pristojnemu sodišču ne zaupala več. Javnost namreč prav vseh upoštevnih okoliščin konkretne zadeve ne pozna in jih (zaradi tajnosti postopka) tudi ne more in ne sme poznati. Javno mnenje je odvisno od nepopolnih informacij, ki jih pristojno sodišče lahko dopolni le v okvirih, kot so pojasnjeni zgoraj. Na ta način ustvarjeno (ne)zaupanje splošne javnosti v (ne)pristranskost sojenja pa ne more pomeniti razloga za delegacijo pristojnosti sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - predlog sodišča - večje sodišče - uslužbenec v skupni službi sodišč kot stranka v postopku - zavrnitev predloga
V obravnavani zadevi je pomembna okoliščina, da ne gre za predlog tožnice kot nasprotne stranke ali utemeljitev okrnitve videza nepristranskosti z vidika širše percepcije javnosti, temveč je predlog v skrbi za pravdni stranki podalo pristojno sodišče sámo. Stranka predmetnega postopka je zaposlena kot vodja Skupne finančno računovodske službe pri Vrhovnem sodišču in v okvire te službe po dogovoru vodstev Vrhovnega sodišča in pristojnega višjega sodišča opravlja finančna in računovodska dela tudi za pristojno višje sodišče. Druga pomembna okoliščina je, da pristojno višje sodišče ni manjše sodišče (samo na oddelku za civilno sodstvo je zaposlenih 28 sodnikov). Prav tako pa gre v obravnavani zadevi za odločanje v pritožbenem postopku, zato zgolj splošna okoliščina, ki jo izpostavlja predlog pristojnega višjega sodišča, da so sodniki in ostali zaposleni z drugo toženko, ki opravlja finančna in računovodska dela (tako za pristojno višje sodišče kot tudi za Vrhovno sodišče) neposredno ali posredno v kontaktu, še ni zadosten razlog za utemeljenost prenosa pristojnosti. Prenos krajevne pristojnosti v pomenu skrajnega sredstva, ki med drugim naslavlja ustavno načelo naravnega sodnika, v konkretni zadevi ni nujen, skrb sodišča pa je preuranjena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča v drugih postopkih - zavrnitev predloga
„Drugi tehtni razlogi“ so po ustaljeni sodni praksi tudi okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko okrnjen videz nepristranskosti sodišča. Takšnih okoliščin toženec v svoji vlogi ni zatrjeval. Trdi sicer, da je bil pred Okrajnim sodiščem v Slovenski Bistrici vselej neuspešen, izraža tudi skrb, da postopek ne bo pravičen. A dejstvo, da stranka v predhodnih postopkih ni bila uspešna, še nikakor ne pomeni, da je podan dvom v nepristranskost sodišča. Tega ne utemeljuje niti skrb stranke, ki je brez navedb konkretnih dejanskih okoliščin, na katerih bi temeljila, golo čustveno dojemanje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - dokaz z zaslišanjem
Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlagana delegacija smotrna. V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je namreč predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Glede na zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer udeleženec trenutno biva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik manjšega sodišča kot stranka v postopku
Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Ljubljani.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zakoniti zastopnik stranke kot uslužbenec pristojnega sodišča - največje sodišče v državi
Okrožno sodišče v Ljubljani je največje prvostopenjsko sodišče v državi in ima posledično tudi največ uslužbencev, zato za delegacijo pristojnosti ne zadošča, da je zakonita zastopnica predlagateljice pri njem zaposlena, temveč bi morala biti izkazana ožja povezanost s sodniki družinskega oddelka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - zapuščinski postopek - zakonec sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Po ustaljeni sodni praksi so drugi tehtni razlogi, ki utemeljujejo prenos pristojnosti, predvsem okoliščine, ki bi lahko omajale videz nepristranskosti sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - sodnik sodišča iz okrožja pristojnega sodišča kot stranka v postopku - poslovanje v isti sodni stavbi - ugoditev predlogu
Okoliščine, da je druga toženka sodnica okrajnega sodišča, ki je organizacijska enota pristojnega okrožnega sodišča, obe sodišči imata sedež na istem naslovu, sodniki obeh sodišč pa se med seboj poznajo in se srečujejo, narekujejo prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno okrožno sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nepravdni postopek - videz nepristranskosti sodišča - sodnik sodišča iz okrožja pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu