ZPP člen 25, 32, 32/2, 32/2-6. ZS člen 103, 103/2.
spor o pristojnosti - intelektualna lastnina - spor o avtorski sorodnih pravicah - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - javna priobčitev komercialnih fonogramov - plačilo nadomestila - gospodarski spor - izključna pristojnost
Kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov vtožuje nadomestila za javno priobčevanje komercialnih fonogramov. Gre za spor iz avtorski sorodnih pravic za katere je po 6. točki drugega odstavka 32. člena ZPP podana izključna stvarna pristojnost okrožnega sodišča ne glede na vrednost spornega predmeta. V drugem odstavku 103. člena ZS pa je za odločanje v sporih o pravicah intelektualne lastnine na prvi stopnji predpisana izključna krajevna pristojnost Okrožno sodišče v Ljubljani.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - nepravdni postopek - zdravstveno stanje udeleženca - bivanje udeleženca v socialno varstvenem zavodu
Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlagana delegacija smotrna. V postopku za spremembo obsega skrbnikovih obveznosti je namreč predvideno obvezno zaslišanje osebe, ki je postavljena pod skrbništvo (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Glede na zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer udeleženec trenutno biva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - dvom v nepristranskost sodnika pristojnega sodišča - izločitev sodnika - zavrnitev predloga
Vprašanje, ali so podani razlogi za izločitev nekaterih, v predlogu poimensko navedenih višjih sodnikov, je mogoče razumeti le kot predlog za njihovo izločitev, o čemer bo, če bo treba, odločal predsednik tega sodišča.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot dedič v zapuščinskem postopku - predsednik pristojnega sodišča kot dedič v zapuščinskem postopku - ugoditev predlogu
Ker je sodnica in predsednica pristojnega sodišča žena pokojnega in tako tudi stranka zapuščinskega postopka, slednje predstavlja tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, da postopa v zadevi.
ZPP člen 17. ZDSS-1 člen 5, 6, 7. ZUS-1 člen 9, 11. ZIUZEOP člen 29, 29/7.
spor o pristojnosti
Za spore med delodajalcem in zavodom za zaposlovanje oziroma MDDSZEM iz naslova priznanja pravic do povračila nadomestila plače zaradi napotitve delavcev na začasno čakanje na delo po določbah ZIUZEOP je stvarno pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije.
Okoliščina, da je stranka zaposlena na pristojnem sodišču, še toliko bolj pa okoliščina, da se je stranka znašla v postopku tudi zaradi dejanj, usmerjenih zoper prav vse sodnike tega sodišča, utemeljuje delegacijo pristojnosti.
spor o pristojnosti - nepravdni postopek - krajevna pristojnost - izrek sodišča za krajevno nepristojno - sprememba stalnega prebivališča
ZNP-1 ima o vprašanju, do katerega trenutka se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno, posebno (specialno) določilo, zaradi česar je smiselna uporaba določb ZPP izključena (42. člen ZNP-1). Tako lahko sodišče po prvem odstavku 18. člena ZNP-1 po uradni dolžnosti ali na predlog udeleženca izreče, da ni krajevno pristojno, najpozneje do konca prvega naroka, če naroka ni, pa do izdaje odločbe na prvi stopnji. Glede na navedeno se je Okrožno sodišče v Mariboru smelo izreči za nepristojno, saj sta predlagatelj in druga nasprotna udeleženka na naroku 2. 9. 2020 predlagala, da se zadeva odstopi v reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani, ker imata oba ter tudi tretja nasprotna udeleženka sedaj stalno prebivališče v Ljubljani, kar je po vpogledu v centralni register prebivalstva ugotovilo tudi Okrožno sodišče v Mariboru, ki je nato že na naroku razglasilo sklep, s katerim se je izreklo za krajevno nepristojno in zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Sklep je nato pisno izdalo 8. 9. 2020.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - okoliščine konkretnega primera - manjše sodišče - izvršba - nekdanji uslužbenec sodišča kot storilec kaznivega dejanja
Sodna praksa je do sedaj zavzela stališče, da je lahko v primeru majhnega sodišča okrnjen videz njegove nepristranskosti, če je na njem zaposlena stranka ali njen zakonec oziroma sorodnik, v posameznih primerih tudi, če ti niso več zaposleni na sodišču. Vendar pa ta okoliščina sama po sebi še ne narekuje utemeljenosti tovrstnih predlogov, temveč je vedno treba imeti pred očmi vse okoliščine konkretnega primera, ki morajo biti v predlogu jasno in konkretno predstavljene. Okoliščine, na katere se sklicuje predlagajoče sodišče (storitev kaznivega dejanja dolžnice na tem sodišču, kjer je bila vrsto let zaposlena kot blagajničarka), po presoji Vrhovnega sodišča ne vzbujajo dvoma v videz nepristranskosti sodišča. Dolžnica ni več zaposlena na sodišču. Kazenski postopek, iz katerega izhaja izvršilni naslov - pravnomočna kazenska sodba, tudi ni tekel pred Okrajnim sodiščem v A., temveč pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani (glej podatke spisa). Vse navedene okoliščine pa, čeprav gre sicer za manjše sodišče, preprečujejo zaključek o okrnitvi videza objektivne nepristranskosti sodišča.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - napaka sodišča - protipravno ravnanje sodnika - izvršilni postopek - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - odvetnik kot stranka - zavrnitev predloga
Morebitne napake v predhodnih postopkih delegacije pristojnosti ne morejo utemeljevati. Četudi bi predmetni izvršilni postopki objektivno gledano nastali kot posledica teh napak, te z delegacijo pristojnosti ne bi bile sanirane, saj v samem postopku izvršbe ne morejo biti predmet presoje. Z delegacijo pristojnosti predlagatelj ponovnega preverjanja pravilnosti odločitev, kar je očitno cilj njegovega predloga, ne more doseči in v tem pogledu zaradi prenosa pristojnosti ne bi bil v boljšem položaju.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranost sodišča - konkretizacija predloga
Predlog se zavrne. Predlagatelj svoj predlog utemeljuje z navedbo, da mu ljubljansko višje sodišče ni sposobno zagotoviti poštenega nepristranskega sojenja, saj ga želi pritožbeni senat z zaslišanjem le preslepiti, da gre za pošteno sojenje. Takšne pavšalne in dokazno nepodprte navedbe ne pomenijo tehtnega in utemeljenega razloga, ki bi pri razumnem posamezniku ter v očeh javnosti lahko vzbudil dvom o nepristranskosti sojenja v konkretni zadevi. Odpravi dvoma v pravilnost sodnih odločb so namenjena redna in izredna pravna sredstva, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Ni pa temu namenjen institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče, saj ta pride v poštev le v primerih izjemnih okoliščin, zaradi katerih bi bili prav vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja. Tudi sicer je predlagateljev predlog tako nekonkretiziran, da se ga niti ne da preizkusiti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sodišča - majhno sodišče - sodnik pristojnega sodišča kot stranka postopka - ugoditev predlogu
Ena od nasprotnih udeleženk je sodnica na civilnem oddelku sodišča, čigar sodniki bodo odločali o pritožbi dveh udeležencev. Gre za višje sodišče z relativno majhnim številom sodnic in sodnikov, ki se dnevno srečujejo in se zelo dobro poznajo. Te okoliščine so takšne, da lahko vzbudijo dvom v nepristranskost sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost pristojnega sodišča - konkretizacija predloga - zavrnitev predloga
Dedič konkretno ne izpostavi niti enega pritožbenega postopka, kjer naj bi mu bile kršene ustavne in konvencijske pravice, pri tem pa niti ne izpostavi, v čem konkretizirano vidi kršitev ustavnih in konvencijskih pravic, ki jih očita. Ker je tako, je Vrhovno sodišče predlog za delegacijo pristojnosti zavrnilo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti
Okoliščina, da tožena stranka opravlja naloge fizičnega in tehničnega varovanja prostorov v katerih posluje sodišče, pa čeprav pri tem ni v pogodbenem odnosu z njim, je tehten razlog za odločitev drugega stvarno pristojnega sodišča, saj bi lahko bil prizadet videz nepristranskosti sojenja, ki se izraža skozi percepcijo javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - ponoven predlog - pravnomočnost - zavrženje predloga
Ker mora sodišče po drugem odstavku 319. člena ZPP ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar pravnomočno razsojena, okoliščina, da je tako, predstavlja oviro za novo sojenje o pravno identični vlogi.
Takšno vlogo je bilo zato treba zavreči. Enako posledico utemeljuje tudi obveznost sodišča, da onemogoči zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku ter da si prizadeva, da se opravi postopek brez zavlačevanja (prvi odstavek 11. člena ZPP). Večkratno vlaganje bistveno enakih predlogov k uresničevanju tega načela namreč ne prispeva.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - obrazložitev predloga - pavšalne navedbe - zavrnitev predloga
Tožnikove navedbe o preteklem krivičnem, pristranskem oziroma protizakonitem odločanju pristojnega pritožbenega sodišča so povsem pavšalne narave in zaradi dokazne nepodprtosti pomenijo zgolj njegovo subjektivno doživljanje spora. Predloga za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče zato ne morejo utemeljevati.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sodišča - zakonec uslužbenca pristojnega sodišča kot stranka v postopku - strojepiska - ugoditev predlogu
Okoliščine obravnavane zadeve predstavljajo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Ključno je, da strojepiska, katere mož je dolžnik v izvršilnem postopku, že vrsto let dela prav na izvršilnem oddelku ter ima dostop do vseh izvršilnih zadev, predvsem pa po obrazložitvi predsednice sodišča po odredbi sodnika, strokovnega sodelavca ali referentke opravlja opravila v vseh izvršilnih zadevah. Prav tako ima dostop do spisa, česar ni mogoče omejiti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - pavšalnost navedb
Predlagatelj svoj predlog utemeljuje z navedbo, da so bile odločbe Okrajnega sodišča v Domžalah in Višjega sodišča v Ljubljani obremenjene z zlorabo procesne in pravdne sposobnosti predlagatelja in so na podlagi tega dejstva nezakonite. Takšne pavšalne in dokazno nepodprte navedbe o preteklih odločitvah navedenih sodišč ne pomenijo tehtnega in utemeljenega razloga, ki bi pri razumnem posamezniku ter v očeh javnosti lahko vzbudil dvom o nepristranskosti sojenja v konkretni zadevi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - invalidnost stranke - stalno prebivališče
Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti postopka zagotoviti njegovo večjo smotrnost in Vrhovno sodišče ocenjuje, da je ta razlog v obravnavani zadevi podan glede na to, da obe stranki živita na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani in glede na toženkino zdravstveno stanje in vezanost na invalidski voziček. Očitno je, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani kot pa pred Okrajnim sodiščem na Jesenicah.
predlog za dopustitev revizije - vloga, ki jo vloži stranka sama - laična vloga - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje predloga
Predlagateljica sama vlaga vlogo, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Njen predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).