določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - sodniški pomočnik - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - manjše sodišče
Upoštevaje zlasti okoliščino, da gre v konkretni zadevi za zelo majhno sodišče in s tem že po naravi stvari za tesnejše odnose med zaposlenimi (ne le med toženko in razpravljajočo sodnico, ampak tudi z drugimi sodniki, ki bi morda lahko prišli v poštev za sojenje v zadevi), Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlog utemeljen.
splošna krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - krajevna pristojnost v izvršilnem postopku - izvršba na podlagi verodostojne listine - obligacijskopravni spor
Toženka v tem trenutku (še) ne trdi, da bi ji tožnica kot delodajalec naložila opravo tečaja in testiranje podaljškov ter bi jih kot delodajalec morala tudi brezplačno zagotoviti oziroma da bi šlo za boniteto, ki bi temeljila na pogodbi o zaposlitvi. Trdi le, da je bilo dogovorjeno, da bodo storitve brezplačne zato, ker je bila v salonu zaposlena in je bila hkrati testni subjekt. To pa ne spremeni obligacijskopravnega temelja oprave storitve.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik nepristojnega prvostopenjskega sodišča s sedežem v stavbi pristojnega sodišča, kot zakonec stranke v postopku - dolgotrajnost postopka - zavrnitev predloga
Najpomembnejša okoliščina, ki govori zoper ugoditev predlogu za prenos krajevne pristojnosti, je dejstvo, da je zadeva v teku že osmo leto. Predlog, ki je vložen 8 let po začetku teka sodnega postopka, ni skladen z zahtevami iz 11. člena ZPP. Ravno ugoditev takšnemu predlogu, bi vzbudila dvom v nepristranskost novo določenega sodišča. Pri zunanjem opazovalcu bi namreč utegnila vzbuditi sum, da je bil predlog vložen zaradi nezadovoljstva stranke z odločanjem sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nekonkretizirana navedba - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča v drugih postopkih - zavrnitev predloga
Predlagateljeve navedbe v zvezi s pristranskim sodstvom pa so povsem posplošene in nekonkretizirane, nanašajo se na pretekle pravdne in druge sodne postopke, v katerih je sodeloval predlagatelj, izrecno pa je omenjeno le Okrožno sodišče v Kranju, ki sploh ni pristojno za odločanje v konkretni zapuščinski zadevi. Zato ne pomenijo podlage za prenos pristojnosti zaradi "drugih tehtnih razlogov".
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je v številnih zadevah, v katerih je obravnavalo predloge strank za prenos krajevne pristojnosti, že poudarilo, da nezadovoljstvo stranke z delom sodišča ni razlog za prenos krajevne pristojnosti. Pravna stališča strank o tem, da sodišče krši bodisi procesna bodisi materialnopravna pravila, po naravi stvari sodijo v pravna sredstva zoper odločbe sodišča prve stopnje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zakonec sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku - videz nepristranskosti sodišča
Ker je mož ene od sodnic stranka postopka, je videz nepristranskosti okrnjen do te mere, da je utemeljen predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča
Objektivna nepristranskost sodišča predvsem sodnic družinskega oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani vzbuja dvom že v objektivno nepristranskost sodišča, kjer se vodi predmetna pravdna zadeva, in ki se izraža percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Prav tako številčno osebno in/ali službeno poznanstvo družinskih sodnic z obema strankama postopka izpostavljeno v predlogu lahko vpliva na njuno zaupanje v nepristransko sojenje. Pomembno je tudi, da gre za zadevo, ki je po svoji vsebini zelo občutljive in zaupne narave, saj gre za urejanje spornih razmerij glede skupnih mladoletnih otrok udeležencev postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - dvom v nepristranskost sojenja - napake v postopku - izločitev sodnika - manjše sodišče - zavrnitev predloga
Okoliščin, ki jih v svojem predlogu izpostavljata toženca, po presoji Vrhovnega sodišča ni mogoče uvrstiti med "druge tehtne razloge" v smislu 67. člena ZPP. Odpravi dvoma v procesno in materialnopravno pravilnost sodniških odločitev so namenjena redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji tudi izredna) pravna sredstva, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, tako imenovana nujna delegacija po 66. členu ZPP. Njune navedbe, da naj bi jima bilo sodno osebje Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici nenaklonjeno, pa so premalo konkretizirane in dokazno nepodprte, zato ne morejo pomeniti utemeljenega razloga, ki bi pri razumnem posamezniku ter v očeh javnosti lahko vzbudil dvom o nepristranskosti sojenja v konkretni zadevi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nepravdni postopek - delitev solastnine - nepremičnine z območja več sodišč - zavrnitev predloga
Nosilni argument predloga, da bo v primeru delegacije pristojnosti postopek pred Okrajnim sodiščem v Celju potekal hitreje, z manjšimi stroški in zapleti ter da lahko pride do neenotnega ocenjevanja posamezne nepremičnine, je hipotetične narave. Nasprotni udeleženec je prepričljivo ovrgel argument predlagateljice, da bo zaradi poteka dveh postopkov prišlo do nesorazmerno visokih stroškov.
ZPP člen 17, 25, 25/2, 30, 30/2. ZDSS-1 člen 2, 7.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost okrajnega sodišča
Ker tožnik zatrjuje, da mu je škoda nastala zato, ker Ministrstvo za zdravje, ki je v tem sporu tožena stranka, ni pripravilo podzakonskega akta, to ni socialni spor po drugi alineji drugega odstavka 7. člena ZDSS-1. Gre za premoženjskopravni civilni spor, v katerem tožnik zahteva od tožena stranke plačilo odškodnine iz razloga, ker ta ni izpolnila zakonske obveznosti, ki ji jo je nalagal prvi odstavek 403. člena ZPIZ-2. Za reševanje tega spora je stvarno pristojno okrajno sodišče.
ZDSS-1 člen 5-1a. ZS člen 99. ZPP člen 25, 25/2, 30, 30/1.
spor o pristojnosti - civilnopravni spor - podjemna pogodba - obstoj delovnega razmerja
Kadar je med strankama sporno, ali delovno razmerje obstaja, je obstoj mogoče uveljaviti le s tožbo. Če odločitve sodišča ni, tudi ni obstoja delovnega razmerja - in posledično pravic, ki iz njega izhajajo. Ker med strankama ni spora o obstoju delovnega razmerja, se obstoj le tega ne more domnevati in v obravnavanem primeru ne more predstavljati podlage za določitev pristojnosti delovnega sodišča.
Tožnik uveljavlja plačilo po pogodbi civilnega prava. Zato je za odločanje v tem sporu stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - ekonomičnost postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - bivanje v domu za ostarele - zaslišanje - ugoditev predlogu
Zoper nasprotno udeleženko se pred Okrajnim sodiščem v Slovenskih Konjicah vodi postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, saj ima prijavljeno stalno prebivališče na tem območju. Vendar pa nasprotna udeleženka začasno prebiva v Mariboru. Predlog je bil vložen tudi pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, ki je udeleženki bližje. Postopek bo bistveno ceneje in hitreje mogoče opraviti pred sodiščem v Mariboru, saj je v postopku obvezno zaslišanje udeleženke in pregled, poleg tega je glede na zdravstveno stanje udeleženke mogoče domnevati, da bo v Mariboru bivala dlje časa.
Te okoliščine so tudi po oceni Vrhovnega sodišča take narave, da bo predvidoma postopek hitreje, lažje in z manjšimi stroški izvesti pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, kar bo predvsem v korist nasprotne udeleženke.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - policist kot stranka v postopku - zavrnitev predloga
Drugi nasprotni udeleženec zatrjuje, da je kot policist že dlje časa zaposlen na Policijski upravi Novo mesto in sodeluje kot udeleženec in priča v številnih kazenskih in prekrškovnih postopkih pri Okrožnem sodišču v Novem mestu in torej pogosto prihaja v stik s sodniki. Pristojnost naj bi se prenesla zaradi kadrovske zasedenosti in števila sodnikov na sodečem sodišču in njihovo specializacijo. Sodeče sodišče ga naj ne bi poslušalo in naj bi trmasto vztrajalo pri postavitvi izvedenca.
Po presoji Vrhovnega sodišča te okoliščine niso takšne, da bi narekovale prenos pristojnosti na drugo sodišče.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - nepravdni postopek - izpodbijanje očetovstva - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - dokazno podvajanje - združitev pravd v skupno obravnavanje - ugoditev predlogu
Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Tehten razlog je lahko tudi predvidena združitev pravd, ki tečejo pred različnimi sodišči, vendar pa le izjemoma. Odločitev je odvisna od presoje, ali bi glede na določilo 300. člena ZPP z združitvijo bilo mogoče doseči pospešitev postopka ali znižanje stroškov postopka.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - premoženjskopravni spor - zbornica kot stranka - pravna oseba zasebnega prava
Tožnica kot zbornica ne spada v krog oseb, za katere veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih. Po vsebini spornega razmerja prav tako ne gre za spor iz 482., 483. ali 484. člena ZPP, za katerega bi bilo treba uporabiti pravila o gospodarskih sporih (objektivni kriterij).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sodnik manjšega sodišča kot stranka v postopku - sodnik sodišča iz okrožja pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Po oceni Vrhovnega sodišče bi okoliščina, da je eden od tožnikov sodnik in podpredsednik sodišča, v katerega organizacijsko spada stvarno pristojno sodišče, da imata sodišči poslovne prostore v isti stavbi in da se sodniki obeh sodišč med seboj dobro poznajo in dnevno srečujejo, pri nasprotni stranki in v javnosti vzbudila dvom v nepristranskost odločanja pred Okrajnim sodiščem v Novi Gorici.
spor o krajevni pristojnosti - krajevna pristojnost v izvršilnem postopku - naslov dolžnika - Centralni register prebivalstva (CRP)
Na podlagi drugega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ velja tudi za izvršilni postopek pravilo, da se pristojnost sodišča presodi na podlagi navedb v predlogu za izvršbo in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Med slednje pa ni mogoče uvrstiti podatkov o stalnem prebivališču strank, pridobljenih med postopkom s poizvedbami v centralnem registru prebivalstva, kot je to v konkretnem primeru. Za odločitev o krajevni pristojnosti je tako odločilen dolžnikov naslov, naveden v predlogu za izvršbo.
spor o pristojnosti - spor iz najemnega razmerja za poslovni prostor - območje, kjer leži nepremičnina - izključna krajevna pristojnost - gospodarski spor
Za sojenje v sporih iz zakupa ali najema nepremičnin je izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - zavrnitev predloga
Razlog za delegacijo pristojnosti je predvsem v smotrnosti in ekonomičnosti postopka, ne pa morebitno napačno delo sodišča. Za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča imajo udeleženci sodnih postopkov na razpolago pravna sredstva.
izvršilni postopek - izključna krajevna pristojnost - izvršba na nepremičnino - dodatno izvršilno sredstvo
V skladu s četrtim odstavkom 35. člena ZIZ velja, da če upnik med izvršilnim postopkom predlaga za izvršbo poleg ali namesto že dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbo na nepremičnine, postane za to izvršilno sredstvo izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu. Po prvem odstavku 166. člena ZIZ pa je za odločitev o predlogu za izvršbo na nepremičnino in za samo izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina.