CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS00057443
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2, 32, 32/2, 32/2-6. ZS člen 103, 103/2.
spor o pristojnosti - spor o avtorski sorodnih pravicah - priobčevanje komercialnih fonogramov - izključna krajevna pristojnost
Tožeča stranka kot kolektivna organizacija za proizvajalce fonogramov in glasbene izvajalce vtožuje denarna nadomestila za javno priobčevanje komercialnih fonogramov. Gre torej za spor iz avtorskim sorodnih pravic (pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov). Po določbi 6. točke drugega odstavka 32. člena ZPP je za take spore stvarno pristojno okrožno sodišče ne glede na vrednost spornega predmeta. Z določbo drugega odstavka 103. člena Zakona o sodiščih (ZS) pa je za primer sporov iz intelektualne lastnine določena izključna krajevna pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani. Za sojenje v tej zadevi je torej pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - spor glede obsega zapuščine - manjše sodišče - sorodnik uslužbenca pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče ugotavlja, da okoliščine, ki sta jih navedla sodišče in dedinja A. A., pomenijo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Dedinja in njen pooblaščenec sta namreč starša sodniške pomočnice pristojnega sodišča, vsi trije so tudi v sorodu z ostalimi dediči v tej zadevi, dediči pa so v sporu glede obsega zapuščine. Gre za relativno majhno sodišče z le dvema sodnikoma in manjšim številom zaposlenih uslužbencev in posledično intenzivnejše sodelovanje med sodniki in sodnim osebjem. Navedeno dejstvo bi v tej zadevi utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja sodišča, zato narekuje prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno okrajno sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - načelo ekonomičnosti postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zaslišanje osebe, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost - ugoditev predlogu
Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti postopka zagotoviti njegovo večjo smotrnost in Vrhovno sodišče ocenjuje, da je ta razlog v obravnavani zadevi podan glede na to, da je sedanje bivališče nasprotnega udeleženca, ki ga je v postopku treba obvezno zaslišati in pregledati, v Trbovljah. Očitno je, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel pred Okrajnim sodiščem v Trbovljah kot pa pred Okrajnim sodiščem v Domžalah.
predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Ker je tožena stranka upravnik stavbe, v kateri posluje sodišče, je zaradi zagotavljanja nepristranskega sojenja podan tehten razlog, da o zahtevku zoper toženo stranko ne odloča to sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nestrinjanje z odločitvijo sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom in odločitvami pristojnega sodišča v drugih postopkih - zavrnitev predloga
ZPP člen 23, 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 62. ZDSS-1 člen 5.
postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi - spor o pristojnosti - individualni delovni spor - negativni kompetenčni spor - sodišče splošne pristojnosti - delovno sodišče - spor o pristojnosti med rednim in delovnim sodiščem - zavrženje predloga
Okrožno sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, je menilo, da je za odločanje v obravnavani zadevi pristojno delovno sodišče ter pred Vrhovnim sodiščem sprožilo spor o pristojnosti. Slednji v dani fazi postopka še ni podan, saj delovno sodišče svoji pristojnosti doslej (še) ni nasprotovalo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - zapuščinski postopek - pogoji za združitev zadev v skupno obravnavanje - ugoditev predlogu
Ker bi se utegnilo izkazati, da bo združitev obeh zapuščinskih zadev pravno racionalna, je po presoji Vrhovnega sodišča predlog za prenos pristojnosti kasnejše zapuščinske zadeve na Okrajno sodišče v Ljubljani, kar je nujna predpostavka za združitev, utemeljen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - dvom v pristranskost sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom in odločitvami pristojnega sodišča v drugih postopkih - zavrnitev predloga
Odpravi dvoma v pravilnost odločitev posamičnih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper njihove odločbe, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Če se tožnikoma poraja dvom v pravilnost postopanja in odločitve sodeče sodnice ter v njeno nepristranskost, morata prvenstveno uporabiti ta pravna sredstva. Ob tem Vrhovno sodišče ugotavlja, da tožnika v predlogu celo sáma (s sklicevanjem na eno civilno in dve kazenski odločbi Vrhovnega sodišča) ugotavljata, da je "sistem" rednih in izrednih pravnih sredstev zares učinkovit in prispeva k pravilnosti in zakonitosti odločb nižjih sodišč. Druga pomembna okoliščina je, da pristojno okrožno sodišče ni manjše sodišče (samo na pravdnem oddelku opravlja sodniško službo 20 sodnikov). Sicer pa predlagatelja tudi ne trdita, da bi bil podan dvom v nepristranskost prav vseh sodnikov na okrožnem sodišču. Institut delegacije pristojnosti namreč pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno (po sodni praksi so taki denimo primeri, ko je ena od strank zaposlena na sodišču in podobno).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00056707
ZNP-1 člen 11, 11/6. ZMZPP člen 48, 48/3, 78, 78/1.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - razglasitev pogrešanca za mrtvega - določitev krajevno pristojnega sodišča - lastništvo nepremičnine - lega nepremičnine
V konkretnem primeru ni mogoče ugotoviti niti državljanstva niti (zadnjega) stalnega ali začasnega prebivališča pogrešanca. Je pa pogrešanec vpisana v zemljiško knjigo kot lastnik nepremičnin v k. o. 2249 Volče.
Ker po doslej zbranih podatkih ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP), je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Tolminu. Pri tem je upoštevalo, da se na območju tega sodišča nahajajo nepremičnine, pri katerih je pogrešanec vpisan kot lastnik.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - dvom v pristranskost sodišča - zavrnitev predloga
Odpravi dvoma v pravilnost odločitev posamičnih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper njihove odločbe, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Če se toženki poraja dvom v pravilnost odločitve sodeče sodnice in v njeno nepristranskost, mora prvenstveno uporabiti ta pravna sredstva. Tudi toženkine pavšalne navedbe o nezakonitostih in nepravilnostih v drugih postopkih ostajajo na ravni neizkazanih domnev. Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno (po sodni praksi so taki denimo primeri, ko je ena od strank zaposlena na sodišču in podobno).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - svaštvo med stranko in sodnikom pristojnega sodišča - predsednik okrožnega sodišča - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče ocenjuje, da bi konkretne okoliščine lahko povzročile dvom v nepristranskost ne le sodeče sodnice, temveč tudi vseh drugih sodnikov okrajnega sodišča, če bi ti sodili v tej zadevi (objektivni vidik nepristranskosti). A. A., podpredsednik in sodnik okrožnega sodišča, v katerega organizacijsko spada stvarno in krajevno pristojno okrajno sodišče, je v predmetni zadevi predlagan kot priča, in kar je še pomembneje, je tožničin zet.
ZPP člen 17, 17/3, 19, 19/2, 25, 25/2. ZDSS-1 člen 19.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - ustalitev pristojnosti
Drugi odstavek 19. člena ZPP sedaj določa, da se lahko (vsako) sodišče prve stopnje (ne le okrožno, temveč tudi okrajno in sodišče specialne pristojnost kot je delovno sodišče) po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno ob predhodnem preizkusu tožbe, pozneje pa le na ugovor tožene stranke, ki ga ta poda najpozneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Ker Delovno sodišče v Mariboru ob predhodnem preizkusu tožbe (ta se zaključi z vročitvijo tožbe v odgovor toženi stranki) ni podvomilo v svojo stvarno pristojnost, toženca pa v odgovoru na tožbo njegovi pristojnosti nista ugovarjala, v omenjeni določbi ZPP ni imelo podlage, da se izreče za stvarno nepristojno. Če se nato med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost, ali če tožeča stranka zmanjša tožbeni zahtevek, pa skladno s tretjim odstavkom 17. člena ZPP ostane še naprej pristojno isto sodišče, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče, pri čemer to (sedaj) velja tudi med sodišči različnih vrst (npr. med sodišči splošne pristojnosti in delovnimi sodišči). Glede na pojasnjeno je prišlo do ustalitve pristojnosti pri Delovnem sodišču v Mariboru.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - predlog sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - sorodnik uslužbenca pristojnega sodišča kot stranka v postopku - manjše sodišče - ugoditev predlogu
Prvi tožnik je brat strokovne sodelavke, ki je zaposlena pri tem sodišču in je vodja strokovnih sodelavcev ter vpisničark pravdno-gospodarskega in družinskega oddelka. V sodni praksi je že zavzeto stališče, da je lahko okrnjen videz objektivne nepristranskosti, če je na sodečem sodišču zaposlena stranka ali njen zakonec oz. sorodnik, ko gre za manjše sodišče.
delegacija pristojnosti - razlog smotrnosti - določitev drugega stvarno pristojnega sodišča (delegacija)
Navedbe, da so o sporu med toženko in njenim delodajalcem (mestno občino) poročali mediji in pavšalne navedbe, da naj bi šlo za razvpit primer, obremenjen z lokalnimi predsodki in vplivi (ki naj bi segli tudi do sodišča), same po sebi še ne predstavljajo okoliščine, ki bi lahko vzbudila dvom v objektivno nepristranskost sodišča.
Dejstvo, da imata pooblaščenca strank sedež na območju Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, samo po sebi še ni razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Sprejetje pravne odločitve v predhodnih postopkih same po sebi ne utemeljujejo delegacije celotnega sodišča z vidika videza nepristranskosti sodišča. Izoblikovanje stališča, potrebnega za sprejem odločitve v posameznih zadevah, je namreč del izvrševanja sodne oblasti. Zato z vidika razumnega opazovalca navedeno ne more ustvariti legitimnega dvoma o nepristranskosti sodišča kot takega.
ZPP člen 17, 30, 30/1, 46, 46/1, 47, 47/1. ZDSS-1 člen 5, 5/1.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost
Ker tožnica v sporu vtožuje od toženca plačilo odškodnine za škodo, ki jo je toženec kot direktor tožničinega delodajalca povzročil tožnici s kaznivim dejanjem kršitve njenih temeljnih pravic iz delovnega razmerja, ta spor ne spada med spore, ki so opredeljeni v prvem odstavku 5. člena ZDSS-1. Za reševanje tega spora je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Domžalah.
ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 25, 25/2, 30, 30/1, 46, 46/1, 47, 47/1. ZDSS-1 člen 5, 5/1. ZAID člen 58.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost
Spor o izročitvi izjave o pridobljenih praktičnih izkušnjah, ki jo mora pod pogoji, določenimi v področnih predpisih, podati pooblaščeni inženir kot mentor posamezniku oziroma kandidatu za pooblaščenega inženirja, ki se praktično usposablja pod njegovim vodstvom, ni delovni spor v smislu prvega odstavka 5. člena ZDSS-1. Za ta spor je pristojno okrajno sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Dejstvo možne seznanjenosti ostalih sodnikov koprskega višjega sodišča s pritožbo in odločitvijo o pritožbi v zadevi Cpg 40/2021 ni take narave, da bi lahko pri razumnem človeku oziroma v očeh javnosti ob razumnem upoštevanju vseh okoliščin primera lahko ustvarila upravičen dvom o nepristranskosti sojenja na pritožbeni stopnji.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - vpis v sodni register - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča - zavrnitev predloga
Za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča imajo udeleženci sodnih postopkov na razpolago druga pravna sredstva.