določitev drugega stvarno pristojnega sodišča (delegacija) - sodnica porotnica kot stranka v postopku
Uveljavljena sodna praksa je, da zgolj okoliščina, da je stranka pri razpravljajočem sodišču imenovana za sodnika porotnika, ne pomeni ovire za odločanje sodišča v sporu te stranke. Sodnik porotnik sicer lahko pride v službene stike s sodnikom, ki sodi v zadevi, v kateri sodnik porotnik nastopa kot stranka, a to samo po sebi ne vzbuja dvoma v nepristranskost tega in drugih sodnikov istega sodišča. Drugih okoliščin, ki bi kazale na dvom v korektnost postopka in v objektivno nepristranskost sodnikov do tožnice, pa predsednica Delovnega sodišča v Kopru ne navaja.
delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - zaslišanje - dokaz z izvedencem
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Upoštevaje, da ima nasprotna udeleženka demenco in že dlje časa nima ustreznega stika z realnostjo, je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotna udeleženka v resnici biva.
predlog za delegacijo pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - ugoditev predlogu
Okoliščine, da je za pričo v tej pravdni zadevi predlagana tožnikova teta, sicer nekdanja sodnica in vodja civilnega oddelka pristojnega višjega sodišča, da ni mogoče sestaviti senata, ki ne bi zajemal vsaj enega bivšega sodelavca, s katerimi še vedno ohranja stike, je mogoče uvrstiti med "druge tehtne razloge".
ZPP člen 11, 67, 70, 80. DZ člen 239, 239/2, 239/3. ZNP-1 člen 57. ZZZDR člen 207. ZNP člen 44.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - pravdna sposobnost - namen skrbništva - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posamičnih sodnikov so namenjena redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji tudi izredna) pravna sredstva, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Enako velja, tudi če so (vmesne ali končne) odločitve v posamičnih postopkih vezane na vprašanje strankine procesne sposobnosti.
Namen instituta postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je varstvo njene osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih taka oseba ne more narediti sama, ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje, namen skrbništva pa je tudi zavarovanje premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznika (drugi in tretji odstavek 239. člena DZ). Sodišče je torej postopalo zaradi varstva tožnice in ne v njeno škodo, pri čemer mora skladno z 80. členom ZPP ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sorodnik uslužbenca pristojnega sodišča kot stranka v postopku - sorodstvo uslužbenca pristojnega sodišča in stranke v postopku - manjše sodišče - narava postopka - ugoditev predlogu
Okoliščine, da je toženec brat zaposlene na pristojnem sodišču ter da gre za manjše sodišče in za občutljivo pravdno zadevo o odškodninskem zahtevku zaradi nasilja v družini, utemeljujejo prenos pristojnosti, saj bi sicer lahko bil prizadet videz nepristranskosti odločanja v konkretni zadevi.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - razglasitev pogrešanca za mrtvega - splošna krajevna pristojnost - izključna pristojnost slovenskega sodišča - lega nepremičnine
Ker po doslej zbranih podatkih ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP), je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Tolminu. Pri tem je upoštevalo, da se na območju tega sodišča nahaja nepremičnina, pri kateri je pogrešana vpisana kot lastnica.
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - zavrnitev predloga - grajanje procesnih kršitev
Dejstvo, da sodnica ni preložila naroka za glavno obravnavo in toženca ni zaslišala v ponovljenem postopku, ne pomeni tehtnega razloga za prenos pristojnosti. Tudi če bi sodišče pri postopanju kršilo procesna pravila, to po ustaljeni sodni praksi namreč ni razlog za delegacijo pristojnosti.
prenos pristojnosti - izločitveni razlog - nujna delegacija - zavrnitev predloga
Pri sodni zadevi, ki je že v polnem teku, je treba ob odločanju po 67. členu ZPP upoštevati tudi načelo ekonomičnosti in hitrosti postopanja (11. člen ZPP) ter s tem zagotavljanje ustavne pravice iz 23. člena Ustave RS. Kopičenje procesnih predlogov ter ustvarjanje satelitskih postopkov, kakršen je tudi ta po 67. členu ZPP, nasprotuje uresničevanju načela iz 11. člena ZPP. Drugače bi bilo, če bi postopek po 67. členu ZPP omogočil, da se preskoči kopičenje izločitvenih predlogov, ki bi jim bilo ugodeno in bi nazadnje postal položaj iz 66. člena ZPP (nujna delegacija).
spor o pristojnosti - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - menica - menica kot verodostojna listina - izključna pristojnost - postopek v gospodarskih sporih
Izjema od pravila iz prvega odstavka 40.c člena ZIZ, po katerem je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine do ugotovitve pravnomočnosti sklepa o izvršbi izključno krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, prihaja v primeru izvršbe na podlagi priložene menice kot verodostojne listine v poštev le, če bi v primeru ugovora veljala pravila postopka v gospodarskih sporih po 481. členu ZPP (prvi odstavek 41. a člena ZIZ).
določitev krajevne pristojnosti za zapuščinsko obravnavo - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - bivališče zapustnika v tujini
Če zapustnik ob smrti ni imel niti stalnega niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, je krajevno pristojno sodišče v Republiki Sloveniji, na katerega območju je zapuščina (drugi odstavek 177. člena ZD). Če v Republiki Sloveniji ni nobene zapuščine, določi Vrhovno sodišče Republike Slovenije, katero po zakonu stvarno pristojno redno sodišče je krajevno pristojno (četrti odstavek 177. člena ZD).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00076186
ZMZPP člen 48, 48/3, 78. ZNP-1 člen 11, 11/6.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - razglasitev pogrešane osebe za mrtvo - splošna krajevna pristojnost - izključna pristojnost slovenskega sodišča - lega nepremičnine
Ker po doslej zbranih podatkih ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP), je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Tolminu. Pri tem je upoštevalo, da se na območju tega sodišča nahaja nepremičnina, pri kateri je pogrešana vpisana kot lastnica.
spor o pristojnosti - stalno prebivališče dolžnika - krajevna pristojnost v izvršilnem postopku
V skladu s prvim odstavkom 100. člena ZIZ je za odločitev o predlogu za izvršbo na denarno terjatev dolžnika krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - razglasitev pogrešanca za mrtvega - splošna krajevna pristojnost - izključna pristojnost slovenskega sodišča - lega nepremičnine
Ker po doslej zbranih podatkih ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku), je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Tolminu. Pri tem je upoštevalo, da se na območju tega sodišča nahaja nepremičnina, pri kateri je pogrešani vpisan kot lastnik.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da se pod pojem "drug tehtni razlog" lahko subsumirajo okoliščine, ko je na sodišču, pristojnem za odločanje, zaposlena stranka postopka. Dejstvo, da je prvi toženec zaposlen na sodišču, ki je pristojno odločati o zadevi, kot sodnik (vodja kazenskega oddelka), utegne povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 100, 100/1, 100/3, 266, 266/4.
izvršilni postopek - začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe - pristojnost za odločanje o predlogu za začasno odredbo - akcesorni postopek - spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - atrakcija pristojnosti
V konkretnem primeru atrakcija pristojnosti po četrtem odstavku 266. člena ZIZ ne pride v poštev, ker izvršilni postopek ("drug sodni postopek" v smislu navedenega določila) sicer teče, a ne med upnikom in dolžnikom, temveč med dolžnikom in dolžnikovim dolžnikom.
Predlog za izdajo začasne odredbe s prepovedjo dolžnikovemu dolžniku, da dolžniku ne sme izplačati terjatve ali mu izročiti stvari, ter prepoved dolžniku, da ne sme sprejeti stvari, izterjati terjatve ali razpolagati z njimi, pa je postopek zavarovanja, ki teče med upnikom in dolžnikom; le zaradi "tripartitnega razmerja" pri izvršbi na denarno terjatev dolžnika vsebina določene prepovedi nanaša še na dolžnikovega dolžnika.
Prvi nasprotni udeleženec predlagano delegacijo pristojnosti utemeljuje s tem, da je v tej zadevi vložil predloga zoper sodnico pristojnega sodišča ter odvetnika, nekdanjega sodnika tega sodišča. Vendar kot izhaja iz sklepa pristojnega sodišča II N 77/2023 z dne 19. 10. 2023, sta bila omenjena predloga izločena iz te nepravdne zadeve in vpisana pod novi opravilni številki, tako da nista predmet odločanja v tej zadevi. Vrhovno sodišče pri tem še pojasnjuje, da navedeni odvetnik v tej zadevi tako ni stranka postopka, ampak le pooblaščenec predlagateljice, kar pa zlasti glede na časovno oddaljenost njegovega dela na pristojnem sodišču (več kot 25 let) in velikost tega sodišča (s kar 37 sodniki je eno največjih sodišč v državi), objektivno gledano ne more vzbuditi dvoma o nepristranskosti sojenja v konkretni zadevi.
postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi - razmejitev pristojnosti med okrajnim in okrožnim sodiščem - negativni kompetenčni spor - spor o pristojnosti - zavrženje predloga
Če sodišče splošne pristojnosti, ki mu je bila zadeva "odstopljena" po razveljavitvi sklepa o izvršbi kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču, meni, da je za odločanje o zahtevku pristojno sodišče splošne pristojnosti druge vrste, se mora s sklepom izreči za nepristojno in zadevo odstopiti temu sodišču. Ustreznemu sodišču bo zadeva v odločanje o sporu o pristojnosti lahko predložena šele tedaj, če bi tudi sodišče, ki mu bo zadeva odstopljena v sojenje, odklonilo svojo pristojnost z utemeljitvijo, da bi moralo o zahtevku odločati sodišče, ki se je izreklo za nepristojno.
objektivna nepristranskost sojenja - nezadovoljstvo z delom sodišča - ugovor krajevne pristojnosti - zavrnitev predloga
Zgolj nezadovoljstvo toženke z delom Okrajnega sodišča v Celju in posledično nezaupanje v pristojno sodišče ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti.
V predlogu za delegacijo pristojnosti, o katerem odloča Vrhovno sodišče, ni mogoče grajati krajevne pristojnosti sodišča prve stopnje.
prenos pristojnosti - načelo ekonomičnosti - združitev pravd v skupno obravnavanje
Pogoj, da se načelo ekonomičnosti postopka lahko uresničuje prek pravila iz prvega odstavka 300. člena ZPP, je da pravde tečejo pred istim sodiščem. Ker ta pogoj v obravnavani zadevi ni podan, ga je pa mogoče izpolniti prek instituta prenosa pristojnosti po 67. členu ZPP, je očitno, da prenos pristojnosti v obravnavani zadevi ustreza pojmu drugega tehtnega razloga iz 67. člena ZPP.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Okoliščina, da je nasprotna udeleženka okrožna sodnica svétnica na Okrožnem sodišču v Mariboru, ki naj bi v tej zadevi odločalo, bi lahko v javnosti vzbudila dvom v nepristranskost Okrožnega sodišča v Mariboru.