določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - sodnikova nepristranskost - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Okoliščino, da je tožena stranka v sodnih sporih s sodniki Višjega sodišča v Mariboru, ne krni videza nepristranskosti prvostopnega - okrajnega sodišča. Enako tudi ne dejstvo, da je vložil tožbo zoper nekatere mariborske sodnike, ki se med seboj zelo dobro poznajo. Enako nepomembna je okoliščina, da čuti, da mu na mariborskih sodiščih niso zagotovljene ustavne pravice do pravnega varstva. Ni namreč mogoče v naprej trditi, da so prav vsi sodniki Okrajnega sodišča v Mariboru ob naštetih okoliščinah nezmožni objektivno nepristranskega odločanja že zato, ker je z nekaterimi izmed njih v sodnih sporih. Okoliščina, s katero utemeljuje predlog, tako sama po sebi ne ogroža objektivnega videza nepristranskosti celotnega sodišča, niti ne more utemeljiti resnega dvoma strank v nepristranskost vseh sodnikov tega sodišča. Sodnikom je treba zaupati, da bodo sodniško funkcijo opravljali v skladu z Ustavo in zakoni, da bodo torej sposobni soditi objektivno, nepristransko in neodvisno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - zakonska zveza med sodnikom pritožbenega sodišča in stranko v postopku - zaslišanje sodnika kot priče - zavrnitev predloga
Zgolj zato, ker bo kot priča morda zaslišana sodnica instančnega sodišča, videz nepristranskosti ne bo omajan. Dejstvo, da je predlagana priča hkrati tudi tožnikova žena, pa bo moral sodnik pri dokazni oceni pričanja višje sodnice upoštevati. Vendar slednje dejstvo na odločitev o vloženem predlogu za delegacijo pristojnosti nima vpliva. Ker je tako, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.
ZPP člen 67, 285, 298, 298/2. ZFPPIPP člen 270. OZ člen 255.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - nezadovoljstvo stranke s procesnim vodstvom - materialno procesno vodstvo - oblikovanje tožbenega predloga - zavrnitev predloga
Ustaljena je sodna praksa Vrhovnega sodišča, da zaradi (pravilnega) nudenja materialnega procesnega vodstva ni podan dvom o pristranskosti sodnika.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sojenja - nezadovoljstvo stranke z delom sodnika - zavrnitev predloga
Navedbe glede nepristranskosti, ki se nanašajo na konkretno okrajno sodnico, bo za to pristojen organ okrajnega sodišča presojal v okviru odločanja o predlogu za njeno izločitev. Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja posamičnega sodnika pa so praviloma namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve. Temu ni namenjen institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče, saj ta pride v poštev le v primerih, ko so podane okoliščine, zaradi katerih bi bili vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nestrinjanje z odločitvijo sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Po ustaljeni sodni praksi nezadovoljstvo oziroma nestrinjanje stranke z odločbo pristojnega sodišča, izdano v predhodnem postopku, ne pomeni okoliščine za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Dejanske okoliščine, ki utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti iz razloga zagotovitve videza nepristranskosti sojenja, se morajo nanašati na pristojno sodišče kot celoto in ne le na nekatere sodnike tega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sojenja - zaposlitev bližnjega sorodnika pravdne stranke na pristojnem sodišču - varnostnik - majhno sodišče - ugoditev predlogu
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča táko okoliščino in torej drug tehten razlog v smislu določbe 67. člena ZPP pomeni tudi zaposlitev stranke ali njenega sorodnika oziroma zakonca na sodišču, pred katerim teče konkretni postopek, ko gre za manjše sodišče. Vrhovno sodišče je zato predlogu ugodilo in za odločanje v tej zadevi določilo Okrajno sodišče v Trebnjem.
ZPP člen 67. ZNP-1 člen 11, 11/5, 57, 57/3, 61, 61/2, 62.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zaslišanje osebe, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - lažja izvedba postopka - ugoditev predlogu
Zaradi bivanja nasprotne udeleženke v Domu upokojencev Idrija in zaradi njenega zdravstvenega stanja iz razloga smotrnosti utemeljen predlog Okrajnega sodišča v Novi Gorici za delegacijo krajevne pristojnosti Okrajnemu sodišču v Idriji.
ZMZPP člen 16, 48, 48/3, 78. ZNP-1 člen 11, 11/1, 11/4, 11/6.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - razglasitev pogrešanca za mrtvega - lega nepremičnine
V skladu z določbo 78. člena ZMZPP je sodišče Republike Slovenije izključno pristojno za razglasitev pogrešanega slovenskega državljana za mrtvega, ne glede na to, kje je ta imel stalno prebivališče. Ker po zbranih podatkih predlagateljice v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člena ZMZPP), je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče Tolminu. Pri tem je upoštevalo, da se tam nahaja nepremičnina, pri kateri je pogrešani vpisan kot lastnik. Razen tega je pred Okrajnim sodiščem v Tolminu ta nepravdna zadeva tudi že odprta.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je v preteklosti že večkrat pojasnilo, da institut delegacije pristojnosti ni namenjen in tudi ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča, niti ni sankcija za njegovo nepravilno delo. Za odpravo takih nepravilnosti imajo stranke na voljo redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji tudi) izredna pravna sredstva. Očitkov na račun dosedanjega ravnanja pristojnega sodišča v postopkih torej ni mogoče subsumirati pod pravni standard "drugi tehtni razlogi" iz 67. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - določitev krajevne pristojnosti za zapuščinsko obravnavo - razglasitev pogrešanca za mrtvega - izključna pristojnost slovenskega sodišča - lega nepremičnine
Sodišče Republike Slovenije je izključno pristojno za razglasitev pogrešanega slovenskega državljana za mrtvega, ne glede na to, kje je imel stalno prebivališče (78. člen ZMZPP). Ker po zbranih podatkih predlagatelja v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP), je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče na Vrhniki. Pri tem je upoštevalo, da se tam nahaja nepremičnina, pri kateri je pogrešani vpisan kot lastnik.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nestrinjanje z odločitvijo sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča v drugih postopkih - zavrnitev predloga
Morebitno uporabo argumenta predhodne (ustaljene) sodne prakse lahko zoper odločitve, v katerih je tak argument uporabljen, stranke izpodbijajo z vsebinskimi razlogi v pravnih sredstvih, o katerih odločajo pristojna sodišča. Te z ustavo in zakonom začrtane poti ni dopustno z vložitvijo predloga za delegacijo pristojnosti (preprosto) zaobiti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodišča - dvom v nepristranskost sojenja - izločitev predsednika sodišča - pomanjkanje sodnikov - zavrnitev predloga
Določba 67. člena ZPP ni namenjena zagotavljanju rednega izvajanja sodne oblasti, sojenju brez nepotrebnega odlašanja ali odpravi sodnih zaostankov, pač pa so za to predvideni drugi zakonski mehanizmi, ki spadajo v področje sodne uprave (prim. 60. in 105.a člen ZS), oziroma ustrezna druga pravna sredstva za pospešitev postopkov, med drugim po ZVPSBNO.
V svojem predlogu predlagateljica podaja navedbe o (zgolj) treh sodnicah, s čimer poskuša utemeljiti dvom o njihovi subjektivni nepristranskosti. Vendar pa bi to, vključno z očitki o podani kazenski ovadbi zoper predsednico sodišča, v primeru utemeljenosti teh očitkov lahko pomenilo zgolj razlog za izločitev teh sodnic po 6. točki 70. člena ZPP. Ti očitki zato ne utemeljujejo, čeprav je ena od teh sodnic predsednica sodišča, dvoma o objektivni (še manj pa o subjektivni) nepristranskosti vseh sodnikov Okrožnega sodišča v Celju.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodišča - dvom v nepristranskost sojenja - izločitev predsednika sodišča - pomanjkanje sodnikov - zavrnitev predloga
Določba 67. člena ZPP ni namenjena zagotavljanju rednega izvajanja sodne oblasti, sojenju brez nepotrebnega odlašanja ali odpravi sodnih zaostankov, pač pa so za to predvideni drugi zakonski mehanizmi, ki spadajo v področje sodne uprave (prim. 60. in 105.a člen ZS), oziroma ustrezna druga pravna sredstva za pospešitev postopkov, med drugim po ZVPSBNO.
V svojem predlogu predlagateljica podaja navedbe o (zgolj) treh sodnicah, s čimer poskuša utemeljiti dvom o njihovi subjektivni nepristranskosti. Vendar pa bi to, vključno z očitki o podani kazenski ovadbi zoper predsednico sodišča, v primeru utemeljenosti teh očitkov lahko pomenilo zgolj razlog za izločitev teh sodnic po 6. točki 70. člena ZPP. Ti očitki zato ne utemeljujejo, čeprav je ena od teh sodnic predsednica sodišča, dvoma o objektivni (še manj pa o subjektivni) nepristranskosti vseh sodnikov Okrožnega sodišča v Celju.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodišča - dvom v nepristranskost sojenja - izločitev predsednika sodišča - pomanjkanje sodnikov - zavrnitev predloga
Določba 67. člena ZPP ni namenjena zagotavljanju rednega izvajanja sodne oblasti, sojenju brez nepotrebnega odlašanja ali odpravi sodnih zaostankov, pač pa so za to predvideni drugi zakonski mehanizmi, ki spadajo v področje sodne uprave (prim. 60. in 105.a člen ZS), oziroma ustrezna druga pravna sredstva za pospešitev postopkov, med drugim po ZVPSBNO.
V svojem predlogu predlagateljica podaja navedbe o (zgolj) treh sodnicah, s čimer poskuša utemeljiti dvom o njihovi subjektivni nepristranskosti. Vendar pa bi to, vključno z očitki o podani kazenski ovadbi zoper predsednico sodišča, v primeru utemeljenosti teh očitkov lahko pomenilo zgolj razlog za izločitev teh sodnic po 6. točki 70. člena ZPP. Ti očitki zato ne utemeljujejo, čeprav je ena od teh sodnic predsednica sodišča, dvoma o objektivni (še manj pa o subjektivni) nepristranskosti vseh sodnikov Okrožnega sodišča v Celju.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 35, 35/2, 78, 78/2, 266, 266/1. ZS člen 101, 101/2, 101/2-5, 103, 103/1.
spor o pristojnosti - predlog za izdajo začasne odredbe - izključna krajevna pristojnost - pomorsko pravo - začasno zavarovanje premoženjskega zahtevka - neizpolnitev pogodbene obveznosti - nakup plovila
Po prvem odstavku 103. člena ZS je okrožno sodišče, katerega sodno območje obsega tudi teritorialno morje Republike Slovenije, poleg zadev iz 101. člena tega zakona pristojno za sojenje oziroma odločanje na prvi stopnji v vseh sporih, ki se nanašajo na ladje in plovbo po morju ter sporih, v katerih se uporablja pomorsko pravo, v sporih glede izkoriščanja morja in morskega dna. Pristojnost sodišča se določa po tem, katero sodišče je pristojno (ali bi bilo pristojno) za odločanje o tožbenem zahtevku (pri čemer izjeme od tega prvi odstavek 103. člena ZS ne predpisuje). Razlaga navedene določbe, po kateri bi bilo Okrožno sodišče v Kopru pristojno vselej, ko se predmet katerekoli pogodbe, iz katere izvira spor, nanaša na plovilo, bi bila preširoka in ne bi bila v skladu z naravo izključne pristojnosti določenega sodišča v državi. Ta pristojnost je namreč izjema od zakonskih določb, ki urejajo pristojnost sodišč v državi, izjeme pa se razlagajo ozko.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 35, 35/4, 166, 166/1.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izključna krajevna pristojnost - izvršba na nepremičnino - dodatno izvršilno sredstvo - kraj, kjer leži nepremičnina
V obravnavani zadevi je upnik predlagal dovolitev novega izvršilnega sredstva - izvršbo na dolžničino nepremičnino, ki leži na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani, zato je to sodišče v skladu s četrtim odstavkom 35. člena v zvezi s prvim odstavkom 166. čelna ZIZ pristojno za odločanje o navedenem predlogu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - varnostnik - manjše sodišče - ugoditev predlogu
Prvi toženec je varnostnik, ki opravlja službo na pristojnem sodišču, ki je relativno majhno sodišče, ter se s sodniki tega sodišča pozna in redno srečuje. To predstavlja takšno okoliščino, da bi bilo z izvedbo postopka pred tem sodiščem lahko ogroženo zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - uslužbenec pristojnega drugostopenjskega sodišča kot stranka v postopku - strokovni sodelavec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - rokovni predlog - zavrnitev predloga
Predsednik Višjega sodišča v Ljubljani se sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča I R 17/2022 z dne 2. 3. 2022, kjer je Vrhovno sodišče v sporu med istimi strankami pristojnost za odločanje v pritožbenem postopku preneslo na drugo sodišče. Razlog je bil, da je drugotoženec strokovni sodelavec Višjega sodišča v Ljubljani.
Ob sedanjem odločanju na podlagi 67. člena ZPP je položaj drugačen. Gre namreč za odločanje o rokovnem predlogu tožeče stranke. Gre za predlog, s katerim skuša tožeča stranka zavarovati svojo pravico do sojenja brez nepotrebnega odločanja iz 23. člena Ustave. Ta postopek ni kontradiktorne narave, kot velja za izhodiščni pravdni postopek, v katerem kot tožena stranka nastopa tudi strokovni sodelavec Višjega sodišča v Ljubljani. Ko predsednik sodišča odloča o rokovnem predlogu, torej ne odloča o pravicah in obveznostih tožene stranke, marveč zgolj o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja tiste stranke, ki pravno sredstvo po ZVPSBNO vlaga. Ker je v tem primeru ta stranka tožnik, niso podane okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko omajan videz nepristranskosti predsednika Višjega sodišča v Ljubljani. Ker je tako, je Vrhovno sodišče predlog za prenos pristojnosti zavrnilo (67. člen ZPP).
ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 15, 35, 35/2, 100, 100/1, 136.
izvršilni postopek - spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - stalno prebivališče dolžnika - podatki iz centralnega registra prebivalstva - navedbe v predlogu za izvršbo
Pristojnost se presodi takoj po prejemu predloga za izvršbo na podlagi navedb v predlogu in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana (prvi in drugi odstavek 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Podatek o prebivališču dolžnika ni podatek, ki bi bil sodišču znan. Zato je za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, in ne podatek, ki ga je sodišče pridobilo iz centralnega registra prebivalstva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - oddaljenost sodišča - zavrnitev predloga
V obravnavani zadevi je podan položaj, ko se Dom Lukavci ne nahaja ne v kraju sodišča, ki predlaga prenos pristojnosti (Murska Sobota) in tudi ne v kraju, kamor to sodišče predlaga, naj se sojenje prenese (Ljutomer). Razlika je le ta, da se Okrajno sodišče v Ljutomeru od Doma Lukavci nahaja 5,5, km stran, Okrajno sodišče v Murski Soboti pa 18 km stran.
To ni kvalitativna prostorska razdalja, ki bi utemeljevala izjemen ukrep prenosa pristojnosti na podlagi 67. člena ZPP. V vsakem primeru bo potreben prevoz. Ali bo ta trajal nekaj minut več ali manj, ne more biti bistveno. Tudi stroškovna posledica prevoza je neznatna. Neutemeljen predlog za prenos pristojnosti je zato Vrhovno sodišče zavrnilo.